Janša ni poslal obvestila o odstopu ministra Hojsa

Ali Hojs ostaja minister?

Niti Aleš Hojs, ki je 30. junija ob hišnih preiskavah zaradi domnevnih nepravilnosti pri nabavi medicinske in zaščitne opreme v boju proti širjenju okužbe s covidom-19 nepreklicno odstopil z mesta notranjega ministra (tedaj je odstopil tudi generalni direktor policije Anton Travner), v sredo ni vedel, ali je še minister. Predsednik vlade Janez Janša, ki je po Hojsovi razlagi njegov odstop sprejel, namreč do roka, to je do torka opolnoči, državnega zbora ni obvestil o Hojsovem odstopu. Hojs je tako v sredo ob prihodu na sejo vlade le dejal, da ne ve, ali ostaja minister, saj je to v rokah predsednika vlade. Z njim o tem, ali to morda želi, ni govoril, je pojasnil. Ko je podal odstopno izjavo, je predsednika vlade razumel, da jo je tudi sprejel, je še dodal. V kabinetu predsednika vlade o tem do včeraj sredi dneva še niso podali uradnega pojasnila, molčeči so bili tudi v koaliciji, medtem ko gre po mnenju opozicije zgolj za Janšev manever odvračanja pozornosti. Zoper Hojsa so sicer opozicijski LMŠ, SD, SAB in Levica vložili interpelacijo, predvsem zaradi odločitve ministrstva, ki je odpravilo prepoved koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona v Mariboru. Če Hojs ostaja minister, jo bodo poslanci najbrž obravnavali septembra.

Trenja v DeSUS-u

Na odločitev pokrajinske organizacije DeSUS Ljubljana, ki je v ponedeljek izrekla nezaupnico predsednici Aleksandri Pivec ter je zaradi nezadovoljstva nad delovanjem, vodenjem, odločanjem in zastopanjem stranke sprejela osem sklepov, za katere predlagajo, da jih obravnava svet stranke, se je Pivčeva, sicer podpredsednica vlade in kmetijska ministrica, odzvala s komentarjem, da je bila zadeva skrbno zrežirana in vnaprej načrtovana. Predsednik sveta stranke Tomaž Gantar na drugi strani ugotavlja, da gre za resne razmere v stranki, in upa, da jih Pivčeva ne podcenjuje. O njih se morajo pogovoriti in jih rešiti znotraj stranke, ne v javnosti, je še dejal.

Koalicija podpisala sporazum s SNS-om

Predsedniki koalicijskih strank Janez Janša (SDS), Zdravko Počivalšek (SMC), Matej Tonin (NSi) in Aleksandra Pivec (DeSUS) so v petek s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem ter poslancema narodne skupnosti podpisali sporazum o sodelovanju pri sprejemanju zakonov in drugih aktov ter dokumentov v obdobju 2020–2022. Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath sta z vlado podpisala tudi dogovor o sodelovanju. Janša je ob tem poudaril, da je podpis omenjenih dokumentov toliko bolj pomemben, ker vnaša stabilnost v čas, ki se ga skuša zelo destabilizirati. Janša je sicer k podpisu sporazuma s koalicijo konec maja povabil vse opozicijske stranke, a so vse razen SNS-a sodelovanje z vlado zavrnile.

Tudi Krkovič se je pogodil z državo

Brigadir Anton Krkovič se je z državo pogodil za 60 tisoč evrov odškodnine zaradi neupravičenega zapora v zadevi Patria, je poročal časnik Dnevnik. Krkovič je bil skupaj s predsednikom SDS-a in aktualnim premierjem Janezom Janšo in direktorjem Rotisa Ivanom Črnkovičem leta 2014 pravnomočno obsojen v zadevi Patria, ker naj bi sprejeli obljubo podkupnine pri nakupu 135 oklepnikov. Ustavno sodišče je sodbo kasneje razveljavilo, nato je zadeva zastarala, vsi trije pa so potem zoper državo vložili odškodninske tožbe zaradi neupravičenega zapora. Črnkovič je zahteval 13,5 milijona evrov, Krkovič 600 tisoč evrov, Janša pa 900 tisoč evrov. Tudi Črnkovič se je med tem z državo že pogodil (oktobra 2018) in dobil 63 tisoč evrov odškodnine. Brez odškodnine tako za zdaj ostaja le še Janša, ki je v zaporu prestal 145 dni.

Znižanje financiranja Radia Študent

Na Radiu Študent so ogorčeni nad znižanjem osnovnega financiranja zavoda, ki ga predvideva ustanovitelj Študentska organizacija Slovenije (ŠOU). Uredništvo opozarja, da ŠOU s tem krši pravilnik o financiranju ter ogroža delovanje in obstoj radia. V izjavi za javnost so navedli, da so morali zaradi že sicer nezavidljivega finančnega položaja v zadnjem obdobju omejiti svoje oddajanje, sodelavci in soustvarjalci programa so se odpovedali »simboličnim honorarjem«, med epidemijo covida-19 so tudi uredniki pristali na obsežno znižanje svojih pavšalov, redki zaposleni v upravi pa na nižanje plač in tudi na čakanje na delo. Znesek osnovnega financiranja bi po novem predlogu znašal 120.000 evrov, s čimer po mnenju ŠOU ne kršijo pravilnika. Na radiu zahtevajo najmanj 139 tisoč evrov.