Ohranjajo vleko ploha
Vleka ploha, pustna šega, ki simbolizira poroko in jo v pustnem času uprizarjajo v krajih, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle, je od sredine junija vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Kot nosilci dediščine so v register vpisani Fantovski klub Koroška Bela, Begunjski fantje in Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce iz Kidričevega.
Kot je opisano v registru, vleko ploha kot simbolično poroko uprizarjajo v pustnem času v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ploh je deblo, ki ga z ročno žago 'amerikanko' ali motorno žago posekajo fantje, ga obelijo, vrh pa okrasijo z zelenjem, papirnatimi rožami in trakovi. Povezujejo ga s tako imenovano plodnostno magijo, saj naj bi predstavljal moški spolni organ.
Vleka ploha je ena izmed geografsko najbolj razširjenih pustnih šeg v Sloveniji, je še zapisano v registru. Ohranila se je v treh pokrajinah, kjer so se razvile regionalne posebnosti. Na Štajerskem podrejo manjše drevo, ki ga z nevesto in poročnim sprevodom vozijo od hiše do hiše ter delijo kolobarje ploha. Na Koroškem nesejo in delijo kolobarje ploha tistim, ki so godni za ženitev, bodisi v opomin ali posmeh. Na Gorenjskem pa podrejo veliko drevo, ga v spremstvu konjenikov in glasbenikov vlečejo v vas, kjer ga na dražbi prodajo.
Šego je opisal že Valvasor
Prve dokumentirane vleke ploha za Gorenjsko segajo v dvajseta leta dvajsetega stoletja. V marsikateri vasi se pustna šega ni ohranila, ponekod so jo ponovno obudili. Na Gorenjskem jo uprizarjajo v različnih vaseh, na primer Begunje na Gorenjskem, Koroška Bela, Lom pod Storžičem, Podhom, Javorniški Rovt, Planina pod Golico, Poljšica pri Gorjah, Zgornje Gorje in drugod, na Štajerskem pa se je vleka ploha ohranila le v vasi Cirkovce. Zaradi organizacijskih in formalnih zahtev pri izvedbi in nenapisanih vaških pravil je ne izvedejo vsako leto. Je pa že Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 zapisal, da je moralo dekle, ki se do tridesetega leta starosti ni poročilo, v vasi Sveti Križ (danes Vipavski Križ), na pepelnico vleči ploh.
Vleka ploha v Begunjah
Danes vleko ploha v Begunjah na Gorenjskem organizira neformalno združenje Begunjski fantje, če od božiča do pepelnice ni bilo poroke. Neporočeni fantje v gozdovih okoli vasi poiščejo ploh; debelejše in daljše je deblo, večja sta fantovski ponos in veljava. V nedeljo zjutraj se fantje zberejo s svojimi cepini, sekirami in žagami. Za »fano«, praporom Begunjskih fantov, gredo do mesta poseke drevesa, da ga podrejo in nato s cepini vlečejo do roba vasi. Tam čakajo neporočena dekleta, ki »lesenemu ženinu« na čast spletejo dolge sežnje smrekovih vencev. Ploh se pazi ali »vahta« na robu vasi, pri domačiji Pri Vazarju. »Vahtanje« ima pomembno simbolno funkcijo, saj fantje iz drugih vasi oziroma poročeni skušajo prežagati ploh na polovico in fante s tem simbolno osramotiti.
Ploh na pustni torek neporočeni fantje in dekleta vlečejo skozi vas. Na začetku sprevoda je konjenik, sledijo kočija z glasbeniki, okrašena kočija s plohovim ženinom in nevesto, njej pa vol (vprežen fant), ki ob pomoči fantov in deklet privleče deblo v središče vasi. Tam jih pričakajo poročeni moški, ki jim pripravijo šrango s prikazom starih šeg, navad in obrti. Ploh tako dolgo zadržujejo, da jim neporočeni fantje in dekleta ponudijo odkupnino. S tem se na simbolni ravni konča »spor« med poročenimi in neporočenimi. Na koncu ploh licitirajo in prodajo najboljšemu ponudniku. Iz izkupička šrange in dražbe si vsi vpleteni organizirajo zabavo. Kdaj se je v Begunjah vlekel prvi ploh, ni znano. Prva dokumentirana vleka sega v leto 1929, do druge svetovne vojne jih je bilo še nekaj. Od leta 1947 se je ploh vlekel vsakih nekaj let, zadnjič februarja 2018.
Koroška Bela
Na Koroški Beli vleko ploha organizira neformalno združenje fantov s Koroške Bele, imenovano tudi Fantovski klub Koroška Bela. Ploh, t. i. brino, na Koroški Beli podrejo na pustno nedeljo v »srenjski gmajni« nad vasjo. Pred vleko ploha na pustni torek dekleta, ki postavijo šrango, ploh okrasijo s prepletenim smrečjem in trakovi. Neporočeni fantje vlečejo ploh po starem nenapisanem scenariju. Na čelu sprevoda hodi fant s fantovskim praporom. Obeljeno drevo z ovenčanim vrhom vlečejo skozi vas s prvim delom voza ali sanmi (»posmojkami«) ročno, pomagajo si s cepini, sekirami in vrvmi. V vpregi je moški, maskiran v vola, poleg pa gonjača, ki pokata z biči, včasih tudi po volu. Harmonikar navadno sedi na plohu. Vleko spremlja fant s krošnjo in fantovsko knjigo; od leta 1999 je pri vleki ploha nosil tudi slovensko zastavo.
Šrango v vasi pripravijo dekleta. Ploh tako dolgo zadržujejo, da jim neporočeni fantje ponudijo odkupnino, ki jo plačajo s simbolnim denarjem. Ploh, ki so ga privlekli v vas, na dražbi prodajo. Gostija se plača iz denarja, ki ga fantje prejmejo na licitaciji ploha (s prodajo ploha). Sledi veselica. Včasih so sprevod začeli s konjenikom, ki je nosil fantovski prapor. S fotografij vleke ploha leta 1970 je razvidno, da je bila del sprevoda tudi kravja kočija z ženinom in nevesto ali pa s »ta starim« in »ta staro«, ki pa je kasneje ni bilo več.
Od leta 1963 so Begunjski in Bevški fantje po plohu pobrateni vaščani. Na prireditvi Vleka ploha si v znak prijateljstva izmenjajo spominske trakove (»panklne«).
Nesnovna kulturna dediščina
Po Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine nesnovna kulturna dediščina »pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine«.