Normalna letina krompirja
Dr. Peter Dolničar je na nedavnem dnevu krompirja napovedal, da letos glede na manjše število gomoljev v zemlji ne pričakujejo zelo visokega pridelka krompirja, ampak normalno letino.
Kmetijska gospodarstva v Sloveniji pridelujejo krompir na okoli tri tisoč hektarjih njiv. Letos je površina malenkost večja kot lani.
Lahovče – Kmetijski inštitut Slovenije je ob koncu junija v Poskusnem centru za krompir v Lahovčah in v Jabljah pripravil tradicionalni Dan krompirja. Udeleženci, med katerimi so bili predstavniki semenarskih hiš, kmetijski svetovalci, predstavniki kmetijskih šol, pridelovalci in drugi, so si v Lahovčah ogledali selekcijski in poskusni nasad krompirja z okoli šestdesetimi sortami krompirja, se seznanili z novimi sortami in križanci, ki so jih vzgojili na inštitutu, in prisluhnili dr. Petru Dolničarju, specialistu za krompir na inštitutu, o letošnjih pogojih pridelovanja krompirja, v Jabljah pa so si ogledali še program žlahtnjenja krompirja in žlahtnjenja za ekološko pridelavo v okviru projekta Ecobreed.
Kot je povedal dr. Peter Dolničar, so bili letos doslej za pridelovanje krompirja dokaj ugodni pogoji, pri tem pa med posameznimi regijami ni bilo večjih razlik. Čeprav je bila spomladi suša, ta krompirja ni prizadela, razen nasadov, ki so bili posajeni izjemno zgodaj. Krompir, sajen v drugi polovici marca in aprila, je dobro in hitro vzniknil, bilo pa je tudi ravno prav dežja, da so se gomolji dobro razvijali, morda so bila le kakšna jutra hladna. »Letos so nasadi dokaj lepi. V primerjavi z zadnjima dvema letoma bo za pridelovalce solidno leto. Pri zgodnjem krompirju so pridelki do trideset ton po hektarju, pri poznem krompirju pa glede na manjše število gomoljev na rastlino ne pričakujemo zelo visokih pridelkov,« ugotavlja dr. Peter Dolničar in dodaja: »Letos bo normalna letina.«
Kar zadeva bolezni, se je plesen začela pojavljati predvsem tam, kjer pridelovalci niso pravočasno škropili, v večini nasadov pa ne predstavlja problema. Črna listna pegavost se je, kljub temu da ni bilo temperatur blizu 30 stopinj Celzija, pojavila na nekaterih bolj občutljivih sortah, predvsem na spodnjih listih.
Kot smo slišali na dnevu krompirja, bo letos problem uničevanje krompirjeve cime. Slovenija je sicer dobila izjemno dovoljenje za uporabo sredstva reglon, vendar v zelo omejenih količinah, neko drugo sredstvo, ki ga uporabljajo v Evropi, pa pri nas ni dobilo dovoljenja za registracijo. »Kako se bodo v takšnih razmerah znašli pridelovalci, ne vem, morda bodo pustili rasti pozni krompir do konca, več bo plevelov,« meni dr. Dolničar.