Ivan Šprajc, Izgubljena mesta, druga izdaja, Založba ZRC, Ljubljana, 2019, 342 strani

Izgubljena mesta

»Tropski gozd ima čudno moč. Neskončna zelena goščava zastira pogled, ovira gibanje in daje občutek nemoči; težave in nevarnosti prežijo na vsakem koraku. Toda nezamenljivi vonj po vlagi, bujno rastlinje, prhutanje ptic, katerih raznolikost in glasovi presegajo vsako domišljijo, kričanje opic in njihove razposajene akrobacije po vejah, celo brenčanje insektov, vse to so milijoni dražljajev, ki se trdno zasidrajo nekam v možganske celice in pustijo ne le globok vtis, temveč tudi željo po vrnitvi. Cvetovi, listi in plodovi najrazličnejših oblik, barv in vonjav, preperela debla orjaških dreves, ki so umrla naravne smrti, in živali vsemogočih vrst se združujejo v naravno lepoto, ki ji ni para, ki pa je obenem divja, neukročena in celo napadalna. Kot je leta 1937 zapisal mehiški pisec Ramon Beteta: 'Med neštetimi zvijajočimi se koreninami je mogoče spregledati kače; milijoni žuželk, mravlje, orjaške kobilice, vsi se branijo in napadajo, celo rastline: tiste, ki nimajo trnov, izločajo jedke sokove ali imajo strupene sadeže ali ob dotiku povzročajo pekoče srbenje ali pa njihova senca uspava. Obramba je pasivna, toda strahljivo učinkovita. Tu je človek suženj in tujec, vsiljivec in sovražnik. V zraku je samo močan vonj po organski materiji, ki fermentira; ne ve se, ali je ta vonj predhodnik novih življenj ali simptom nenehnega umiranja ...'« (str. 7)

Avtor nas že na začetku pritegne s pripovedjo o tropskem gozdu. V knjigi pa gre za tisto, kar ta gozd skriva. Gre za arheološka iskanja v deželi Majev (podnaslov knjige). Za njihova mesta, ki jih je v stoletjih prekril tropski gozd. Ivan Šprajc, imenovan tudi »slovenski Indiana Jones«, je, denimo, leta 2013 vodil mednarodno skupino arheologov, »ki je v težko prehodnem območju Calakmul na polotoku Jukatan odkrila ostanke starodavnega majevskega mesta, ki je s površino več kot 22 hektarov in ostanki številnih stavb doslej največja poznana majevska naselbina na tem območju. Mesto je staro približno 1400 let. Na celotnem področju so ohranjene številne piramide, igrišča in oltarji. Največja piramida pa je visoka kar 23 metrov. V mestu naj bi po prvih informacijah živelo 30 do 40 tisoč ljudi. Mesto je bilo verjetno zapuščeno okrog leta 1000, domnevno zaradi demografskega pritiska, spremembe klime, vojn in upornikov … Mesto so poimenovali Chactun, kar v majevskem jeziku pomeni Rdeči kamen oziroma Velika skala.« (Wikipedija)

Človeka zamika, da bi bil zraven. Sicer pa lahko deželo Majev podoživimo tudi z branjem te knjige.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 19. november 2013 / 14:12

Veselil se je ves blok

V Frankovem naselju je v veseli družbi svojih sosedov praznovala Stanislava oziroma Stanka Marolt.

Objavljeno na isti dan


Šport / torek, 7. februar 2012 / 07:00

Rezultati 1., 2., in 3. lige (16. krog) državnega prvenstva v inline hokeju

1. liga (16.krog - odigran 3.2. in 4.2.): Citypark Strele : G...

Šport / torek, 7. februar 2012 / 07:00

Člani Triglava v polfinalu, članice izgubile

Kranj - V soboto sta bili odigrani še dve tekmi četrtfinala v slovenski hokejski ligi. Kranjski Triglav je v Zalogu s 4:7 (0:1, 2:2, 2:4) premagal Slavijo. Dva zadetka...

Šport / torek, 7. februar 2012 / 07:00

Kamnik Slovan namučil Triglav

Kranj - V soboto sta bili odigrani le dve tekmi v 8. krogu prvega dela državnega članskega prvenstva za vaterpoliste. Obe tekmi sta se odigrali v kranjskem pokritem ol...

GG Plus / torek, 7. februar 2012 / 07:00

Veliko zanimanje za naravoslovje

Neformalni informativni dan Študenti dijakom, ki ga pripravlja Klub študentov Kranj, je letos obiskalo okrog petsto prihodnjih brucev.

Gorenjska / torek, 7. februar 2012 / 07:00

Anketa: Mraz nam ne pride do živega

Zima kaže svoje zobe in temperature zraka že nekaj dni vztrajajo pod ničlo. Mimoidoče smo tokrat poiskali v Žireh. Pri minus osmih stopinjah smo jih vprašali, kako prenašajo mraz in kaj naredijo, da j...