Arijana Gadžijev oblikuje tekstilni nakit z motiviko ljudskega izročila slovanskih dežel.

Slovanka kot izvirni nakit iz tekstila

Samostojna oblikovalka tekstila Arijana Gadžijev je navdih za kolekcijo tekstilnega nakita iskala v slovanskem svetu. Predstavlja ga na razstavi v projektnem prostoru Kamra v Bohinjski Bistrici.

Bohinjska Bistrica – Tekstil je lep. Živopisni cvetlični potiski in izvirno avtorsko oblikovanje ga naredijo lepega, kot je nakit, in ko boste v slednjem prepoznali še ljudsko izročilo, ki ga skozi rodove pišejo slovanski narodi od Jadrana do Rusije, bo njegova lepota našla pot tudi v globino vaših duš.

Razstavišče in prostor kreativnih delavnic v nekdanji upravni stavbi Gradbene v Bohinjski Bistrici, ki ga v okviru Kamra projekta Bohinj oživlja in vodi Urška Alič, bo do konca tega tedna bogatejši za razstavo z naslovom Slovanka, na kateri kolekcijo avtorsko potiskanega tekstilnega nakita za dom in telo z navdihom v slovanski folklorni umetnosti, v njenih rastlinskih vzorcih in motivih, predstavlja samostojna oblikovalka tekstilij Arijana Gadžijev. Razstava sodi v sklop projekta Bien 2020, ki ta čas poteka v Kranju. Na njej se s svojimi deli predstavljajo študenti oblikovanja tekstilij in oblačil ter notranje opreme, ena od njihovih mentoric je tudi Arijana Gadžijev, sicer na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani asistentka na oddelku ta tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.

»Ko se je odprl projekt Kamra, sem se takoj pozanimala za možnost prestavitve svoje kolekcije tekstilnega nakita. Bohinj mi je še posebej pri srcu, saj že dvajset let sem hodim na počitnice, okolje mi je zelo domače in mi tudi v emocionalnem pogledu veliko pomeni,« je zadovoljna Arijana Gadžijev, ki je kolekcijo Slovanka ustvarila lani in jo vseskozi dopolnjuje. Doslej jo je že predstavila na samostojni razstavi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ter na skupinski razstavi tekstilnih umetnikov Zelena koreNit v kranjski Layerjevi hiši.

»Pred časom sem raziskovala ljudsko obrtno umetnost, pri čemer me je zanimalo, kako so živeli nekoč, ko so ljudje v sožitju z naravo iz nje jemali in ji hkrati znali tudi vračati. Ljudska umetnost je preprosta, neposredna in kot taka zelo iskrena. Ob tovrstni folklori, ki sem jo zasledila v slovanskih deželah, sem bila še posebej očarana nad cvetjem in drugim rastlinjem, upodobljenim na raznih vsakdanjih predmetih,« pripoveduje oblikovalka izvirnega tekstilnega nakita; da je zanimivo, kako so znali vzeti rože iz njihovega okolja, vrta, travnika, polja, gozda in jih interpretirati v izdelkih za dom, na vezeninah, čipkah, poslikanem posodju … Za ročna dela so ti ljudje vzeli čas, ki nam ga danes primanjkuje.

»S tem navdihom sem oblikovala vzorce, ki v sodobni tehniki tiska na tekstil ter na geometrijskih oblikah elementov nakita oživljajo vez med ljudskim in sodobnim ter med naravo in človekom, ki je danes od nje vedno bolj oddaljen,« poudari Arijana Gadžijev, na vprašanje, zakaj prav nakit, pa pojasnjuje: »Tako kot so rože spletene v venec, sem jaz posamezne dele z vzorci sestavila v ogrlico. Pri tem ne gre le za modni dodatek, ampak tudi dodatek za dom. Nakit je lahko ogrlica, ko prideš domov, ga obesiš na steno in polepša prostor.« S tem nakit lahko poudarja tudi značaj prostora, ne le osebe, ki ga nosi.

Material, iz katerega avtorica izdeluje nakit, je poliester, potiskan pa je s tako imenovanim sublimacijskim tiskom. »Cvetlice najprej ročno narišem, jih nato skeniram in obdelam z računalniškimi programi ter jih pripravim za tisk. Za tiskanje običajno uporabljam razne ostanke blaga. Zanimivo je kombinirati organske vzorce, kot je cvetje, z geometrijsko formo. Namesto perlic uporabljam kocke, trikotnike in druge geometrijske forme. Seveda se morajo vzorci, ko so zloženi v lik, med seboj ujemati. Liki so modularni in se lahko eden za drugim nizajo na vrvico. Ustvarjanje ogrlice prepuščam uporabniku in njegovi domišljiji.«

Arijana Gadžijev na razstavi predstavlja šest različnih vzorcev s 17 kosi nakita. Vsak je predstavljen na ploskvi kot vzorec, zgolj rob tekstila, lahko gre v neskončnost ali je le poslikava le polovična. Ob njem je predstavljen unikaten nakit. Kot je povedala umetnica, je razstava tudi prodajna, nakit, ob njem tudi slike in printe z različnimi motivi, je mogoče kupiti oziroma naročiti na licu mesta in na spletni strani www.arijanagadzijev.com. Razstava bo v Kamri na ogled ta teden od torka do nedelje med 16. in 19. uro.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / četrtek, 19. maj 2022 / 11:10

Okroglih sedemdeset

Preddvor – Folklorno društvo Preddvor je začelo aktivnosti ob 70-letnici delovanja. Do konca leta se bo še precej dogajalo, vrhunec bo predstavljal novembrski letni koncert društva, avgusta pa načr...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 29. oktober 2019 / 18:42

Ponoči zagorelo v šotoru

Kamnik, Zminec – V soboto nekaj po polnoči so kamniški policisti med delom na terenu zaznali požar v šotoru za skladiščenje izdelkov v Šmarci. Policisti so kraj zavarovali, požar pa so pogasili gas...

Kronika / torek, 29. oktober 2019 / 18:42

Med pristajanjem padel z višine

Cerklje – V Cerkljah so policisti v soboto opoldan obravnavali padec padalca. Z višine je zaradi lastne napake padel na tla med pristajanjem, so pojasnili policisti. Po prvih podatkih padec na pada...

Kronika / torek, 29. oktober 2019 / 18:42

Poškodba pri spravilu lesa

Škofja Loka – Na zasebnem zemljišču v naselju Murave se je v soboto dopoldan pri spravilu lesa poškodoval moški. Reševalci Nujne medicinske pomoči Škofja Loka so poškodovanca na kraju oskrbeli, nat...

Kamnik / torek, 29. oktober 2019 / 18:41

Pozabljamo, kaj lahko prinese vojna

V petek, 25. oktobra, smo praznovali državni praznik, dan suverenosti, v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Ena redkih občin, ki ob tem že vsa leta pripravlja slovesnost, je Obči...

Bled / torek, 29. oktober 2019 / 18:40

Glede trase južne obvoznice ni enotnosti

V Društvu za varstvo okolja Bled so minuli četrtek v blejski knjižnici pripravili pogovor na temo, kako priti do prave južne obvoznice oziroma kakšno obvoznico proti Bohinju si zasluži Bled.