Pot pomembnejša od cilja

Belska kopa (1180 m n. m.) in planina Dol (1308 m n. m.) – Neoznačena Martinj steza, skriti biser v Kamniško-Savinjskih Alpah. Zanimiv vzpon, ki terja pozornost. Pozor, kače!

Dlje časa ko hodiš po hribih, bolj te privlačijo manj znane, osamljene, neoznačene, pozabljene poti. Poti, kjer ni trume planincev, kjer si sam s svojo iznajdljivostjo in raziskovalno žilico. Ena takih lepih, manj znanih poti se skriva v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Obiskali bomo t. i. Martinj stezo in mimogrede še Belsko kopo. S planine Dol bomo sestopili na izhodišče skozi Dolski graben.

Izhodišče vzpona je spodnja postaja kabinske žičnice, ki vozi na Veliko planino. Zapeljemo se proti Kamniški Bistrici in na parkirišču pri spodnji postaji žičnice parkiramo. Po cesti nadaljujemo nekaj sto metrov, ko pridemo do Kopišč, kjer zavijemo desno na makadamski kolovoz. Kolovoz se rahlo vzpenja, gremo mimo vikenda, nato pa kolovoz zavije v levo. Pred nami je ogromna skala, kot otoček, iz katerega raste drevo. Desno se odcepi stezica. Da, to je naša Martinj steza! Steza se izjemno strmo vzpenja, sicer v okljukih, a vseeno strmo. Stezica nas pelje mimo rudniških rovov, kjer so v 19. in na začetku 20. stoletja kopali boksit. Postaja vedno ožja, a še vedno dovolj dobro sledljiva. Naj opozorim, da je na poti nekaj podrtega drevja zaradi vetroloma, kar je botrovalo obvozom okoli dreves, zato bodimo pozorni in glejmo naprej, kam gre pot. Dosežemo grapo med Martinj turnom in Kopo. Pot se v okljukih strmo vzpne. Na naši desni strani je Martinj turn. Pot zavije levo in se vzpenja po travnatem pobočju. Pred seboj zagledamo Belsko kopo. Pozor! Podimo pozorni na stezo, ki se odcepi levo in preči izpostavljeno, travnato pobočje. Sledimo stezici levo, najprej položno, nato pa se steza strmo v okljukih povzpne na sedlo nad dolino Bele. Na sedlu zavijemo levo, malce celo izgubimo višine, nato pa se po grebenu ali pa po južni strani povzpnemo na vrh Belske kope. Z vrha se pokaže slap Orglice, pa greben Martinj turna in Požar ter osrčje Kamniško-Savinjskih Alp: Grintovec, Kalška gora in Kalški greben, vse tja do Krvavca. Na vršnem grebenu bodimo pozorni na kače. Gora nima pretiranega obiska in imajo plazeče se dame velik mir in tišino.

Z vrha sestopimo nazaj do Martinj steze, kjer zavijemo levo in nadaljujemo proti planini Dol.

Steza je lepo sledljiva in kmalu dosežemo skale. Najprej nas čaka mostiček, potem pa zavarovani del poti, ki poteka izpostavljeno čez skalno gredino. Razgled je fenomenalen, a pozornost mora biti predvsem na poti, saj je ponekod kar izpostavljena. Ko dosežemo gozdno sleme, nadaljujemo po poti naprej. Dosežemo kolovoz, kjer je tudi možic, ki označuje začetek poti. Na kolovozu naredimo nekaj korakov desno, ko dosežemo širok kolovoz. Po vsej logiki bi morali zaviti levo in nadaljevati vzpon, a logika včasih pri neoznačenih poteh odpove. Zavijemo desno, navzdol in malce nižje dosežemo še en kolovoz, kjer zavijemo levo navzgor. Udoben kolovoz nas pripelje do planine Dol. Da, seveda, vzpon lahko podaljšamo do Velike planine ali pa celo do Konja, a moj predlog je, da sestopimo po markirani poti skozi Dolski graben, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Opisani vzpon po Martinj stezi je eden tistih biserčkov, kjer je pot pomembnejša kot cilj. In da, ko raziskuješ, odkriješ še kaj takega, kar te bo nekega dne vrnilo na te poti, da raziščeš do konca. Vsekakor!

Nadmorska višina: 1308 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5