Večina nadomestil se je zvišala

Banke in hranilnice so lani zvišale nadomestila za večino finančnih storitev, kaže najnovejša raziskava Banke Slovenije.

Letni strošek košarice plačilnih storitev je za tradicionalnega komitenta najnižji v Delavski hranilnici (38,36 evra) in najvišji v Sberbank (270,92 evra), za e-komitenta pa najnižji v Primorski hranilnici Vipava (31,02 evra) in najvišji v NLB (55,76 evra).

Kranj – Na Banki Slovenije že od leta 2007 dalje zbirajo in na svoji spletni strani objavljajo podatke o nadomestilih za plačilne storitve, ki jih banke in hranilnice zaračunavajo potrošnikom. V sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije omogočajo s primerjalnikom tudi primerjavo letnih stroškov plačilnih storitev, s čimer jim želijo olajšati izbiro ponudnika.

Najnovejša analiza je pokazala, da so bila nadomestila za plačilne storitve na zadnji lanski dan v primerjavi z letom prej pri 16 storitvah višja, pri treh se niso spremenila, pri dveh pa so se znižala. Najbolj (za 17,65 odstotka) se je zvišalo povprečno nadomestilo za fizične osebe pri plačevanju prek bančnega okenca, najbolj (za 2,13 odstotka) pa se je znižalo povprečno nadomestilo za fizične osebe pri eksternem plačilu s trajnim nalogom. V povprečju so se plačilne storitve za fizične osebe podražile za 3,75 odstotka, za pravne osebe pa za 2,48 odstotka.

Banka Slovenije izračunava tudi stroške košarice plačilnih storitev, na podlagi katerih uporabniki lahko izberejo najprimernejšega ponudnika. Primerjava je pokazala, da uporabnik, ki posluje predvsem prek bančnega okenca, lahko z zamenjavo banke ali hranilnice letno prihrani tudi do 232,56 evra, tisti, ki posluje predvsem s pomočjo spletne banke, pa do 24,74 evra. Pri podjetjih in drugih pravnih osebah so razlike še večje. Pri poslovanju na tradicionalni način lahko prihranijo na leto do 1099,35 evra, pri elektronskem poslovanju, ki močno prevladuje, pa do 332,85 evra. V povprečju so stroški za e-komitenta za polovico nižji od stroškov tradicionalnega komitenta, kar je po mnenju Banke Slovenije posledica cenovne politike, s katero poskušajo banke in hranilnice usmeriti stranke na učinkovitejše elektronske tržne poti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 20. maj 2014 / 07:00

Gorenjski glas, št. 40

Gorenjski glas, 20. maj 2014, št. 40

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...