Večina nadomestil se je zvišala
Banke in hranilnice so lani zvišale nadomestila za večino finančnih storitev, kaže najnovejša raziskava Banke Slovenije.
Letni strošek košarice plačilnih storitev je za tradicionalnega komitenta najnižji v Delavski hranilnici (38,36 evra) in najvišji v Sberbank (270,92 evra), za e-komitenta pa najnižji v Primorski hranilnici Vipava (31,02 evra) in najvišji v NLB (55,76 evra).
Kranj – Na Banki Slovenije že od leta 2007 dalje zbirajo in na svoji spletni strani objavljajo podatke o nadomestilih za plačilne storitve, ki jih banke in hranilnice zaračunavajo potrošnikom. V sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije omogočajo s primerjalnikom tudi primerjavo letnih stroškov plačilnih storitev, s čimer jim želijo olajšati izbiro ponudnika.
Najnovejša analiza je pokazala, da so bila nadomestila za plačilne storitve na zadnji lanski dan v primerjavi z letom prej pri 16 storitvah višja, pri treh se niso spremenila, pri dveh pa so se znižala. Najbolj (za 17,65 odstotka) se je zvišalo povprečno nadomestilo za fizične osebe pri plačevanju prek bančnega okenca, najbolj (za 2,13 odstotka) pa se je znižalo povprečno nadomestilo za fizične osebe pri eksternem plačilu s trajnim nalogom. V povprečju so se plačilne storitve za fizične osebe podražile za 3,75 odstotka, za pravne osebe pa za 2,48 odstotka.
Banka Slovenije izračunava tudi stroške košarice plačilnih storitev, na podlagi katerih uporabniki lahko izberejo najprimernejšega ponudnika. Primerjava je pokazala, da uporabnik, ki posluje predvsem prek bančnega okenca, lahko z zamenjavo banke ali hranilnice letno prihrani tudi do 232,56 evra, tisti, ki posluje predvsem s pomočjo spletne banke, pa do 24,74 evra. Pri podjetjih in drugih pravnih osebah so razlike še večje. Pri poslovanju na tradicionalni način lahko prihranijo na leto do 1099,35 evra, pri elektronskem poslovanju, ki močno prevladuje, pa do 332,85 evra. V povprečju so stroški za e-komitenta za polovico nižji od stroškov tradicionalnega komitenta, kar je po mnenju Banke Slovenije posledica cenovne politike, s katero poskušajo banke in hranilnice usmeriti stranke na učinkovitejše elektronske tržne poti.