Filip Trpin kot slovenski Cicero

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (256)

V Kranju je 23. junija 1683 umrl duhovnik, teolog, književnik Filip Trpin. Rojen je bil leta 1603 ali 1604 v Selcih nad Škofjo Loko. Ima velike zasluge za slovenski jezik. Valvasor ga je uvrstil med pomembne pisatelje na Kranjskem. Slovenski jezik je uvajal v javno cerkveno življenje. Zaradi lepega jezika v pridigah se ga je prijel nadimek slovenski Cicero.

Filozofijo in teologijo je verjetno študiral v Gradcu. Dosegel je naslova magister filozofije in bakalaver filozofije. Leta 1630 je bil kaplan na Ptuju. Leta 1633 je bil pomočnik župnika Presečnika v Gornjem Gradu, kjer je bil od leta 1635 dalje župnik, vzgojitelj in učitelj v Collegium Marianum.

V Gornjem Gradu, Kranju in Braslovčah je izvajal katoliško reformo vernikov in klerikov po smernicah škofa Tomaža Hrena. To je bilo v času težkih socialnih in zdravstvenih razmer. Leta 1635 je v Gornjem Gradu miril uporne kmete. V Braslovčah si je leta 1646 prizadeval, da bi ljudem dopovedal, zakaj kužnih bolnikov ni dovoljeno prenašati in pokopavati pri župnijski cerkvi. Od leta 1639 dalje je bil župnik vikar v Kranju, kjer se je boril proti »grešnemu in malomarnemu življenju«. Pomagal si je tako, da je sam sebi napisal ostro svarilno pismo, ga dal podpisati škofu in ga poslal sebi v škofovem imenu. Na prižnici je pismo prebral kot škofovo grajo. Leta 1652 je bil vizitator v Šmihelu pri Pliberku, od leta 1654 dalje pa župnik v Šmartinu, to je Stražišču, pri Kranju. Med letoma 1655 in 1676 je bil tudi generalni vikar ljubljanskih škofov Puechheima in Rabatte. Ko je živel v Kranju, je z veseljem sprejel kapucine. Leta 1640 je na Trpinovo prošnjo škof Mihael Kumar blagoslovil temeljni kamen za kapucinski samostan, ki so ga naredili tam, in sicer na mestu, kjer je danes hotel Creina.

Filip Trpin je bil s kapucini zelo povezan. Njihovi knjižnici je daroval veliko knjig, tudi svojih, saj je veliko pisal. Zelo si je tudi prizadeval, da je leta 1672 izšla Schönlebnova knjiga Evangelia inu lystuvi. K delu je spodbudil tudi dva prevajalca, šmartinskega kaplana Adama Skalarja, ki je leta 1643 prevedel obsežen spis duhovne vsebine, in Andreja Jankoviča, ki je leta 1659 prevedel Hojo za Kristusom Tomaža Kempčana. Filip Trpin je med drugim v letih 1668–1671 tudi vodil preiskavo »o čarovništvu mošenjskega župnika A. Novaka« in urejal spor kiparja A. Ferfile zaradi plačila velikega oltarja v Polju. Službe generalnega vikarja je bil leta 1676 na lastno prošnjo razrešen.

Kasneje je njegov nečak župnik Janez Trpin v Kranju pri cerkvi ob Savi postavil lep nagrobnik, ki je danes vzidan v župnijski cerkvi v steno pod korom.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Radovljici se je 22. 6. 1903 rodil teolog Vilko Fajdiga. Doktoriral na katoliškem inštitutu v Parizu. Bil je profesor verouka na gimnaziji in predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani.

23. 6. 1915 se je začela na soški fronti prva italijanska ofenziva. Na njej se je proti Avstro-Ogrski do 28. oktobra 1917 zvrstilo 12 italijanskih ofenziv.

V Kamniku se je 24. 6. 1621 (datum rojstva sicer ni natančno znan) rodil duhovnik, glasbenik, redovnik, skladatelj, učitelj in zborovodja Janez Krstnik Dolar.

V Križu pri Komendi se je 26. 6. 1881 rodil duhovnik, pisatelj, pratikar, urednik in založnik Anton Breznik. Prispeval je odločilen delež k razvoju slovenščine.

V Taboru pri Podbrezjah se je 28. 6. 1811 rodil mizar, izdelovalec orgel Peter Rojic. Po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem je postavil 45 novih orgel s šestimi do devetimi registri.