Praznik športa

Državni zbor je sprejel odločitev, da si svoj dan zasluži tudi slovenski šport.

Kranj – Minuli četrtek so poslanci sprejeli spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, saj so se strinjali z uvedbo novega praznika. Dan slovenskega športa bomo odslej praznovali 23. septembra. To pa ne bo dela prost dan.

Začetek organiziranega športa na Slovenskem sicer sega v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol, letos pa mineva dvajset let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljica je v čast olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu, namreč prvič zazvenela 23. septembra 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi Evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija.

Pobuda Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, da bi imeli Slovenci svoj športni praznik, je vse od prve predstavitve doživela pozitiven odziv. Ne samo slovenska športna javnost, pobudo so podprle tudi lokalne skupnosti, Strokovni svet vlade RS za šport, poslanske skupine in številni drugi.

»Triindvajseti september ni le še eden na seznamu slovenskih državnih praznikov. To je praznik s posebnim pomenom, posvečen slovenskemu športu in promociji športa v najširšem smislu, s posebnim poudarkom, da vse Slovenke in Slovenci praznik obeležijo z lastno telesno dejavnostjo,« pravi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS – ZŠZ) Bogdan Gabrovec.

Pri OKS – ZŠZ tudi dodajajo, da si prizadevajo s praznikom povečati zavedanje o pomenu telesne in športne dejavnosti ter nagovoriti tudi vse tiste, ki se s športom ne ukvarjajo. Dan slovenskega športa naj spodbuja vrednote biti telesno aktiven, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje, zato je to praznik vseh.