Umetnost z druge strani

V Galeriji Stolp na Blejskem gradu je na ogled razstava Na drugi strani avstrijskega slikarja in arhitekta Reinholda Pratschnerja.

Bled – Tokratni razstavljavec Reinhold Pratschner prihaja iz Tirolske, pokrajine v sosednji Avstriji, ki je zgodovinsko povezana z Bledom, saj je pred dobrim tisočletjem (leta 1004), nemški kralj Henrik II. del blejskega gospostva, nekaj let kasneje mu je sledil še preostali del skupaj z gradom, podelil tirolski škofiji Brixen. V zadnjih štirih letih pa je tudi Pratschner povezan s Slovenijo, saj s soprogo Sigrid Berka, avstrijsko veleposlanico v Sloveniji, živi in deluje v Ljubljani. Po stroki je arhitekt, saj v njegovih šolskih letih na zahodu Avstrije ni bilo likovne akademije, ves čas študija pa ga je vleklo tudi v slikarski atelje. Arhitekturo je tako prepletal s slikarstvom in kiparstvom.

Njegova življenjska pot je zelo barvita, saj je s soprogo diplomatko večkrat menjaval kraje svojega bivanja. V devetdesetih letih je tako deloval v Bolgariji, kjer je tudi predaval na fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo, ko je živel v Beogradu, se je vključil v srbsko umetniško sceno, deloval je v ukrajinskem Kijevu, v sosednji Italiji v Milanu, od leta 2016 ustvarja v Ljubljani. Povsod je svoja dela tudi razstavljal, na Blejskem gradu pa se po razstavi v Ljubljani in v Mariboru tretjič predstavlja v Sloveniji.

Umetnik je na ogled postavil izbor dvanajstih slik in dveh skulptur, ki so nastale v obdobju ljubljanskih oziroma slovenskih štirih let. Njegova olja so večjih formatov, pri nanašanju izrazito močnih barv na platno je velikopotezen, namesto čopiča uporablja lopatico, pri tem pa ustvari geometrijske like, ki jih končno oblikuje v barvne ploskve. V dela ponekod vpleta tudi žico in jim tako dodaja tretjo dimenzijo. »S slikami avtor tako rekoč dnevniško zapisuje prostor in čas, v katerih živi, ter ob tem izraža svoje duhovno življenje,« je povedala umetnostna zgodovinarka Nataša-Vanja Stergar. »V stolpu predstavljene slike so kljub abstraktnosti izredno povedne, ekspresivne in poetične. Slikar nam prav ponuja, da sprostimo svojo fantazijo. Poimenovanja slik gledalcu puščajo veliko svobode za njegovo lastno dojemanje in interpretacijo.«

Kot pravi umetnik, je že od študija užival ob popolni svobodi in se »spopadal« z različnimi tehnikami, materiali, slogi, hkrati pa tudi s teorijo umetnosti in arhitekture. V njegovih delih – naj bo to risba, slika ali skulptura – je vselej jasno razvidna tudi povezanost z arhitekturo.

Na razstavo je Reinhold Pratschner uvrstil tudi dve skulpturi. Že v času bivanja v Milanu se je navdušil za kreiranje z žico. »Kot pajkova mreža spredena skulptura daje vtis krhkosti, čeprav ima žica lahko tudi temnejšo izpovedno plat. V turbulentnih časih je lahko sinonim za človeške – posebej begunske in ujetniške – tragike, za mrežo, v katero je ribič ujel svoj plen, ali za zarodek, iz katerega se rodi novo bitje,« je povedala Stergarjeva. Razstava bo na ogled do 29. junija v času dostopa na Blejski grad.