
Žita so letos nižja kot običajno
»Zaradi zastoja v rasti, ki ga je povzročilo pomanjkanje padavin v aprilu, bodo letos žita nižja kot običajno. Žetev se bo glede na trenutne vremenske razmere začela kasneje kot lani, letina pa bo podobna lanski,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.
Žabnica – »Letošnja zima je bila podobna lanski, bila je brez snega in suha, a kljub temu ni imela kakšnega večjega škodljivega vpliva na rast žit. Na njihovo rast so najbolj vplivale sušne razmere v aprilu, ko se kljub ugodnim temperaturam, dovolj dolgi osvetlitvi in izvedenim tehnološkim ukrepom niso mogla razraščati in so ostala redka. Majski dež je zastoj v rasti nekoliko ublažil, a ne povsem, zato bodo vsa letošnja žita z izjemo jarega ovsa, ki se seje aprila, nižja kot običajno,« pravi Marija Kalan, ki pri nekaterih sortah žit, zlasti pri tistih, ki so bile spomladi zelo redke, opaža, da se ob dozorevajočih klasih pojavljajo še povsem zeleni klasi. Če bo takšnih klasov v času žetve še veliko, bodo morali pridelovalci zrnje pred uskladiščenjem dobro posušiti, sicer bodo lahko pri skladiščenju nastale težave. Kar zadeva bolezni in škodljivce, je bilo povprečno leto, bolezni so se zaradi suhe zime pojavile kasneje kot običajno, a pridelovalci tako škodljivce kot bolezni že dobro poznajo in tudi ukrepajo v skladu s priporočili strokovnih služb.
»Letošnja letina žit bo podobna lanski, a predvsem tam, kjer so jih pridelovalci dokaj pozno dognojevali ali so pozno uporabili herbicide, pa je lahko tudi nižja kot lani,« ocenjuje Marija Kalan in dodaja, da se bo žetev letos glede na trenutno vreme začela kasneje kot lani. Ozimni ječmen je še v fazi voščene zrelosti, pšenica in tritikala zaključujeta cvetenje in sta še v fazi vodene mlečne zrelosti. Ugodno vreme bi zorenje pospešilo, a bo ne glede na to malo počasnejše, saj je v tleh še vlaga in verjetno tudi nekaj dušika. Medtem ko je v preteklosti suša že večkrat povzročila prisilno zorenje žita, letos upajo, da tega ne bo, saj trenutne dolgoročne vremenske napovedi še ne kažejo visokih temperatur.
Na Gorenjskem se je obseg pridelave žit (pa tudi koruze) začel povečevati z zmanjševanjem pridelave krompirja. Po letu 1990 se skupna površina z žiti posejanih njiv ni bistveno spreminjala, precej pa se je spremenil delež posameznih vrst žit. V zadnjih treh desetletjih se je zmanjšal obseg pridelave pšenice, rži in ovsa, povečal pa obseg pridelave ječmena, tritikale in pire. Prevladuje pridelovanje krmnih žit, pridelavo krušne pšenice pa ohranjajo le na kmetijah, ki se v okviru dopolnilne dejavnosti ukvarjajo s peko kruha. Na kmetijah v zadnjih letih zlasti povečujejo obseg pridelave tritikale, ki je prav tako kot ječmen krmno žito, a je manj občutljiva za slabša tla in slabše pridelovalne pogoje, daje pa dober pridelek in tudi slamo.
Na gorenjskih njivah prevladujejo ozimna žita, spomladi sejejo kmetje le še nekaj ječmena in ovsa. Kot pojasnjuje Marija Kalan, je zmanjšanje pridelovanja jarih žit posledica klimatskih sprememb. Zime so vse toplejše, in ker ni snega, tudi snežne plesni, nekdaj najbolj problematične bolezni ozimnega ječmena, ni več. Ozimni ječmen daje boljši pridelek kot jari, žanjejo ga prej kot jarega, zato je v padavinsko ugodnem letu možno po spravilu ječmena pridelati na isti njivi še silažno koruzo zelo zgodnjih hibridov.