Številne težave še ostajajo
»V boju proti epidemiji covida-19 smo bili župani v prvih bojnih linijah,« je bilo slišati na sredini seji Skupnosti občin Slovenije v Medvodah. Občine so se v minulih tednih res srečevale s številnimi izzivi, povezanimi s preprečevanjem širjenja okužb in zagotavljanjem varnosti njihovih občanov, še zlasti pa z zaščito najranljivejših skupin.
V času epidemije je država dvignila povprečnino s 589 na nekaj manj kot 624 evrov na občana, s čimer bodo občine lažje izvajale zakonsko določene naloge. V pripravi je tudi predlog zakona, s katerim se bodo občinam znižali nekateri stroški – prihranek je ocenjen na trideset milijonov evrov.
Kljub temu da pozdravljajo tovrstne popravke anomalij, na katere župani opozarjajo že leta, pa je minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je prisostvoval seji, moral prisluhniti tudi težavam, s katerimi se še vedno ukvarjajo slovenske občine in s katerimi se lahko poistoveti prenekateri prebivalec.
Še si bo treba prizadevati za izboljšave zakona o financiranju občin, saj 47 občin od države še vedno ne dobi potrebnih sredstev za zakonsko predpisane naloge. A povprečnina ne bo rešila vsega. Bolje bo treba razlikovati tudi med različnimi kategorijami občin, saj predvsem manjše ne morejo opravljati nalog, ki jih lahko denimo mestne občine.
Župani si želijo tudi skladnejšega regionalnega razvoja. Predvsem manjše občine, bolj oddaljene od Ljubljane in glavnih centrov države, se čutijo zapostavljene, ko iz njihovih središč odhajajo občinske izpostave javnih služb, pošte, banke ...
Med najbolj perečimi temami pa še vedno ostaja nerazumna birokratizacija postopkov, kar se v veliki meri kaže na primeru dolgotrajnega umeščanja objektov v prostor, na kar so opozorili tudi nekateri župani gorenjskih občin. Tržiški župan Borut Sajovic je denimo opozoril na primere, ko investitorji tudi v dveh letih po oddaji vloge ne pridejo do gradbenega dovoljenja.
»Višanje povprečnine in razbremenjevanje občinskih proračunov sta zagotovo koraka v pravo smer, ki jih pozdravljajo tudi na Skupnosti občin Slovenije. A vseh težav, tudi zaradi velikih razlik med občinami in (pre)velike razdrobljenosti, to ne bo rešilo. Razkorak med občinami in državo je še vedno prevelik. Zmanjšale bi ga pokrajine, ki bi prevzele del bremena, ki ga nosijo občine. V preteklosti je bilo že veliko poskusov, da bi jih končno ustanovili, a so bili vselej neuspešni. Morda bo tokrat vendarle več uspeha.