Virus spremenil naše navade
Med epidemijo covida-19 se je zmanjšalo nakupovanje živil v večjih nakupovalnih središčih in na tržnicah, povečalo pa nakupovanje po spletu z dostavo na dom in pri lokalnih ponudnikih.
V Inštitutu za nutricionistiko so prepričani, da bodo spremembe, ki jih je prinesla epidemija, dolgoročno vplivale na nakupovalne in prehranjevalne navade prebivalstva. Nakupi bodo bolj načrtovani, več bo priprave hrane v gospodinjstvih, manj bo zavržene hrane ...
Inštitut za nutricionistiko je v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 izvedel v Sloveniji raziskavo o vplivu epidemije na nakupovalne in prehranjevalne navade prebivalstva. V prvem delu raziskave je na podlagi obsežnega vprašalnika zbral podatke za več kot šeststo gospodinjstev, v katerih živi približno 1900 ljudi, drugi del, ki vključuje spletno anketiranje, pa še vedno poteka.
Rezultati prvega dela raziskave, ki so že znani, nakazujejo, da so se med epidemijo pomembno spremenile nakupovalne in prehranjevalne navade. Kot ugotavlja dr. Igor Pravst z inštituta, se je med epidemijo za polovico zmanjšalo število gospodinjstev, ki nakupujejo živila v večjih nakupovalnih središčih, manj je bilo tudi nakupovanja na tržnicah. Gospodinjstva so najpogosteje nakupovala v bližnjih živilskih prodajalnah, zelo se je povečalo tudi nakupovanje po spletu z dostavo na dom, to povečanje pa je bilo še posebej izrazito pri svežem sadju in zelenjavi. Sprememba je bila opazna zlasti na podeželju. Če je bilo pred epidemijo takšno nakupovanje bolj pogosto v mestih kot na podeželju, se je med epidemijo razlika zmanjšala – v mestih je tako nakupovalo 15 odstotkov gospodinjstev, na podeželju pa 13 odstotkov.
V času epidemije se je znatno povečalo tudi nakupovanje hrane pri lokalnih ponudnikih, tam je nakupovala hrano skoraj petina gospodinjstev. Kar 43 odstotkov gospodinjstev je povečalo zaloge s hrano in kar šestdeset odstotkov gospodinjstev je pred odhodom v trgovino skrbno načrtovalo nakup in pripravilo seznam živil za nakup. »Spremenila se je tudi pogostnost nakupovanja. Če je pred epidemijo večina gospodinjstev nakupovala živila dvakrat ali trikrat na teden, je med epidemijo nakupovala le enkrat tedensko,« ugotavlja dr. Anita Kušar z inštituta.
Raziskava je tudi pokazala, da se je med epidemijo za dve tretjini zmanjšalo nakupovanje v toplotekah na ulici in v večjih živilskih trgovinah in da se je povečala priprava obrokov doma. Dobra tretjina gospodinjstev je med epidemijo zaužila več hrane, kar petina gospodinjstev je poročala tudi o manjši količini zavržene hrane. Številni so se v času izolacije urili v kuhanju, peki ali kulinaričnem ustvarjanju z otroki. Več kot tri petine vprašanih je vsaj enkrat na teden uživala doma pečen kruh in kar v tretjini gospodinjstev so izjavili, da bodo peko kruha nadaljevali tudi v prihodnje. Več kot tri petine vseh gospodinjstev ocenjuje kupovanje živil kot tvegano za okužbo z virusom covid-19, več kot dve petini vprašanih sta po nakupu očistili oziroma razkužili embalažo.