Fotografske uganke

Peter Košenina je na zanimiv način, skozi črno-belo fotografijo, prikazal detajle izbranih vsakdanjih predmetov, gledalca pa ob opazovanju posamezne fotografije spodbudil z vprašanjem, kaj na njej vidi.

Peter Košenina s Spodnje Senice v občini Medvode se s fotografijo ukvarja dobrih dvajset let. Je samouk in gre za posebno ljubezen, ki je z leti prerasla okvire hobija.

Ko se je pojavila situacija s covidom-19 je prišel na zanimivo idejo: na svojem profilu na Facebooku je začel objavljati fotografije vsakdanjih stvari oziroma detajle izbranih (v večini) predmetov in zraven gledalcu zastavil vprašanje, kaj vidi na fotografijah. Košenina pojasni: »S prihodom koronakrize so nam odgovorni omejili gibanje. V medvoški občini je to pomenilo tudi zaporo cest v Polhograjske dolomite, kamor občani radi zahajamo. Naenkrat smo bili ''obsojeni'' na zadrževanje doma. Najbolj razburljiv je postal kak kratek sprehod po seniškem polju. Ker je fotografija zame tudi sprostitev, sem razmišljal, kaj posebnega bi lahko fotografiral znotraj doma. Pobrskal sem po predalih in prišel na idejo, da bi lahko fotografiral nekaj majhnih vsakdanjih predmetov. Ker si jih nikoli ne ogledamo natančno, ne vemo, kako zanimivi so lahko od blizu.« Prve fotografije je na Facebooku objavil bolj za šalo kot zares. Ni pričakoval tako dobrega odziva. To ga je spodbudilo, da je nadaljeval. Fotografiral je med tednom, objavljal pa ob koncih tedna. »Fotografske uganke so bile izziv za sodelujoče, meni pa fotografiranje. Hotel sem jih posneti tako, da predmeta ne bi bilo preveč lahko prepoznati, hkrati pa sem moral pustiti kakšen namig. Da je bilo malo težje, sem objavljal črno-bele fotografije, saj veliko predmetov lahko izda že njihova barva. Na koncu se je nabralo dobrih devetdeset fotografij.« Na njih prepoznamo predmete, kot so kemični svinčnik in njegova vzmet, čopič, jedilni nož, vilice, glavice vžigalic, knjiga, krpa za pomivanje posode, termometer, britvica, krtača za roke … Pa tudi testenine, sol, poprova in ajdova zrna, bomboni, našteva Peter in se nasmehne: »Najtežje so ljudje prepoznali črno krtačo za roke z belimi ščetinami, ki sem jo fotografiral z vrha. V ščetinah so videli optična vlakna, zobno ščetko in celo metlo.«

Ko so se ukrepi začeli rahljati in so ljudje spet lahko prehajali med občinami, so šli ven, je prenehal objavljati. Prizna pa, da mu je ob koncu že malce zmanjkovalo idej. »Morda se jim spet kdaj posvetim, ko najdem še kak predmet, ki ga tokrat nisem fotografiral.« Mogoče enkrat objavljene fotografije tudi razstavi, vzporedno s kakšnim dogodkom v spomin na koronakrizo, še pove.