Veliko (ne)ugodnih okoliščin

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 09:39

Okoliščine, ki so za lastnike gozdov neugodne, so za razvoj podlubnikov ugodne: v vetrolomu poškodovano in oslabelo drevje, spomladanska suša, močno cvetenje smreke ...

Kranj – Po žledolomu leta 2014 se je lubadar pretirano razmnožil tudi v gozdovih na kranjskem gozdnogospodarskem območju, takšno stanje pa se bo, kot ocenjujejo v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, nadaljevalo tudi letos. »Kolikšne bodo letos količine lubadark – bodo podobne lanskim, večje ali manjše –, je za zdaj še nemogoče napovedati, je pa kar nekaj neugodnih okoliščin, na podlagi katerih lahko sklepamo, da se bo problematika podlubnikov še zaostrila,« pravi vodja območne enote Janez Logar, ki med takšne neugodne okoliščine (poleg že doslej čezmerne razmnožitve podlubnikov) šteje še februarski vetrolom, izjemno sušo in močno cvetenje smreke. »Po vsaki ujmi ostane v gozdu veliko oslabljenih dreves, sečnih ostankov in drugega primernega materiala za zaleganje in razmnoževanje podlubnikov. Izjemna suša je trajala vse od lani pa do nedavnega dežja, ob taki suši nastane pri gostiteljih lubadarja (smreki) motnja v preskrbi z vodo. Letos smreka močno cveti, podobno tudi ostale vrste, kar drevo še dodatno izčrpa,« pojasnjujejo v zavodu za gozdove, kjer predvidevajo, da se bodo problemi s podlubniki najbolj zaostrili na območju Krajevne enote Kranj, kjer sovpada več neugodnih okoliščin. To bi se lahko zgodilo že letos jeseni ali mogoče šele naslednje leto, predvsem v vetrolomu poškodovanih smrekovih sestojih na nižinskih rastiščih in na prodnatih tleh Kranjskega polja, ki slabo zadržujejo vodo in kjer se posledice suše najhitreje pokažejo. »Prav zato je hitra in kakovostna sanacija vetroloma v okolici Kranja tako zelo pomembna, saj s tem zmanjšamo nevarnost ponovne čezmerne razmnožitve podlubnikov,« pravi Janez Logar.

Po oceni zavoda za gozdove je za zdaj treba na kranjskem gozdnogospodarskem območju posekati in pospraviti približno 3500 kubičnih metrov lubadark. Večinoma so to lanska, jesenska žarišča podlubnikov, ta so zdaj še slabo vidna, bolj jasno pa se bodo pokazala ob prvih visokih temperaturah, ko bodo iglice napadenih dreves porumenele.

Na kranjskem območju so sicer v treh letih po žledolomu, to je v obdobju 2015–2017, zabeležili doslej največjo razmnožitev podlubnikov v zgodovini gozdov na tem območju, predlani se je količina od podlubnikov napadenega drevja močno zmanjšala, lani pa se je zaradi vetrolomov v letih 2017 in 2018 ponovno povečala. Gozdarji so lani za posek označili 74.670 kubičnih metrov lubadark. Čeprav je bila ta količina enkrat manjša od letne količine v obdobju 2015–2017, je bila še vedno dvakrat večja kot leta 2003, ko je čezmerno razmnoževanje podlubnikov spodbudila huda suša z vročim poletjem in močnim cvetenjem smreke.