Ko preživnino odredi sodišče

Kadar se starša ne moreta dogovoriti o preživnini za otroke, jo določi sodišče. Iz sodnih odločb je razvidno, da je znesek preživnine v povprečju določen na okoli 150 evrov, smo izvedeli na Centru za socialno delo Gorenjska.

Kranj – Po razpadu zakonov ali ko partnerji ne živijo skupaj, pa imajo otroke, se morajo dogovoriti o plačevanju preživnin zanje. Če se starši ne sporazumejo, o preživnini odloči sodišče. Želeli smo izvedeti, koliko je takšnih primerov na Gorenjskem, vendar nam na Centru za socialno delo Gorenjska s podatkom niso mogli postreči, češ da informacijski sistem zajema tega podatka ne omogoča.

O tem, kolikšna je preživnina in kaj vpliva na višino zneska, pa pojasnijo: »Po Družinskem zakoniku se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina je tako določena individualno. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. O višini preživnine odloči sodišče. Iz sodnih odločb je razvidno, da je znesek preživnine v povprečju določen na okoli 150 evrov, najnižja preživnina je bila okoli 15 evrov, najvišja pa 1200 evrov. V osemdeset odstotkih se v okviru predhodnega svetovanja uspešno dogovorimo o višini preživnine in jo sodišče nato tudi potrdi.«

Kako je s plačevanjem preživnine? Tudi tu center za socialno delo nima pristojnosti, da bi nadziral redno poravnavanje obveznosti zavezancev. »Problem zaznamo, če nas upravičenec (starš ali polnoletni otrok) seznani s težavo nerednega ali neplačevanja preživnine in prosi za našo pomoč. Ocenjujemo, da večinoma zavezanci redno plačujejo preživnino. Problem nastane pri tistih posameznikih, zavezancih za preživnino,  ki imajo že sicer težave v samem funkcioniranju in skrbi zase. Težje plačujejo preživnino tudi tisti zavezanci, ki nimajo redne zaposlitve ali so dalj časa brezposelni,« odgovarjajo članice aktiva za preživnine, ki pojasnijo tudi postopke v primeru neplačevanja preživnine.

Nadomestilo iz javnega preživninskega sklada

»V primeru, ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, lahko otrok pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavlja pravico do nadomestila preživnine. Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju. V primerih, ko upravičenci zaprosijo za pomoč na CSD zaradi neplačevanja preživnine, jih seznanimo z možnostmi in pristojnostmi glede urejanja. Tako zavezanca lahko (na predlog in ob soglasju upravičenca) najprej pisno opozorimo na redno izpolnjevanje preživninske obveznosti z opozorilom, da je starš, ki mu je zaupan otrok v vzgojo in varstvo ali polnoleten otrok, seznanjen, da v kolikor zavezanec ne bo redno plačeval preživnine in poravnal dolga za nazaj, zadevo preživnine lahko ureja po sodni poti (poda predlog za izvršbo). Upravičence seznanimo s postopkom izvršbe preživnine pri okrajnem sodišču. Izvršba se vloži, kadar preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če ta ni plačana zaporedoma tri mesece oziroma če jo plačuje neredno. To pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine.«

Zanimalo nas je tudi, v kakšnem primeru se vključi javni preživninski sklad. Ta izplačuje nadomestilo preživnine. Pravico do nadomestila ima tisti mladoletni otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo oziroma z dogovorom na centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, je državljan in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako odločeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti, otrok, ki še ni dopolnil 18 let, in katerega izvršba je bila neuspešna oziroma postopek še ni končan, pa je od vložitve predloga za izvršbo preteklo že več kot tri mesece.