Ne morejo samo čakati države

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / nedelja, 3. maj 2020 / 08:04

V Skupnosti Julijske Alpe so prejšnji četrtek pripravili videokonferenco, na katero so povabili vse turistične ponudnike z območja Julijskih Alp. Govorili so o posledicah, ki jih epidemija prinaša turizmu.

Bled – Skupnost Julijske Alpe združuje 12 slovenskih občin, med njimi sedem gorenjskih, njihove Lokalne turistične organizacije in javni zavod TNP. Zaradi hudih posledic, ki jih epidemija novega koronavirusa prinaša turizmu, so ustanovili skupino za ponovni zagon panoge na tem območju, imenovano Re-set Team, so sporočili po videokonferenci, ki se je je udeležilo 160 ponudnikov s tega območja. Ker se zavedajo, da jih samo čakanje na ukrepe države ne bo rešilo, so sami sprejeli številne ukrepe. Med njimi so skupne usmeritve za ponudnike in občine, skupna kampanja in skupni razvoj.

Skupnost Julijske Alpe je o svojih predlogih za reševanje panoge seznanila ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in ministrstvo za javno upravo ter Slovensko turistično organizacijo, Triglavski narodni park se je obrnil še na ministrstvo za okolje in prostor. Prav tako so ponudnikom gostinskih in turističnih storitev na svojem območju poslali predloge z usmeritvami, so pojasnili v Skupnosti Julijske Alpe. Tako med drugim predlagajo, da cen ne nižajo, prav tako naj ne odpovedujejo rezervacij, ampak jih prestavljajo. Svetujejo krepitev destinacijskega rezervacijskega sistema, Lokalne turistične organizacije pa naj se odpovedo proviziji. Razvojne agencije bodo podjetjem pomagale pri koriščenju ukrepov vlade. Višina turistične takse, pristojbin in parkirnin se ohrani na lanski ravni. »Pomembna je skupna kampanja Julijskih Alp, v kateri predstavljamo svoje atribute in prednosti, razmišljamo tudi o skupnem odprtju sezone pohodniške poti Julijana,« so še sporočili iz Skupnosti Julijske Alpe.

Pripravili so tudi dva scenarija, ki predvidevata različne možne poti izhoda iz krize, obenem pa predvidevata prihodnost razvoja turizma na območju Julijskih Alp. Prvi je »zmerno pesimistični« in predvideva, da se bodo prve nočitve začele junija, ko bodo domači gostje ustvarili za sedemdeset odstotkov manj nočitev od lanskega leta, tuji pa za devetdeset odstotkov. V obdobju od julija do decembra bi število domačih gostov zraslo za dvajset odstotkov, število tujih pa upadlo za osemdeset odstotkov. »To pomeni, da bi bil upad nočitev na letni ravni 68-odstoten, izgubili bi 4,4 milijona evrov takse in 119 milijonov prihodkov v panogi.« Drugi scenarij je »optimistični« in marca in maja predvideva osemdesetodstoten upad nočitev, junija šestdesetodstoten, julija štiridesetodstoten, avgusta petintridesetodstoten, septembra dvajsetodstoten in oktobra petodstoten upad, november in december pa bi bila enaka lanskemu letu. »To pomeni, da bi bil upad nočitev na letni ravni 38-odstoten, izgubili bi 2,5 milijona evrov takse, prihodki v panogi pa bi upadli za 66 milijonov evrov.« Lani je bilo sicer na območju skupnosti Julijske Alpe 44.353 turističnih postelj, kar v slovenskem merilu predstavlja 26-odstotni delež. Ustvarili so več kot štiri milijone nočitev, pri čemer je delež prenočitev tujih gostov 83,8-odstoten, delež prenočitev domačih pa 16,2-odstoten.

Med ključnimi vprašanji, ki so jih navedli ponudniki, je med drugim, kakšna je vloga Slovenske turistične organizacije, kdo je glavni govorec slovenskega turizma in ali bo Slovenija končno dobila ministrstvo za turizem. Obenem tako kot vsa ostala slovenska turistična branža pričakujejo takojšen odgovor, kdaj se bodo začeli sproščati ukrepi, s čimer bi omogočili zagon panoge, kako bo potekal ponoven zagon, kakšni bodo ukrepi ter kateri bodo veljali za stalno in kateri začasno, pa tudi, kaj bo s prireditvami. Kot ugotavljajo, v Sloveniji za razliko od sosednjih trgov ta čas ni nobenih informacij ali scenarijev.