Delovna oprema je že na delovišču pri predoru, začenjajo se dela na predvkopu. / Foto: Gorazd Kavčič

Bodo drugo cev predora gradili zasavski rudarji

Turški izvajalec Cengiz Insaat je na Hrušico že pripeljal gradbeno mehanizacijo in še ta teden naj bi začeli predvkop druge cevi predora Karavanke. Turških delavcev zaradi pandemije še ni v Sloveniji, za zdaj bodo delali delavci iz Slovenije. Dela se nadaljujejo tudi na avstrijski strani.

Avstrijci so pred kratkim, potem ko so dela sredi marca popolnoma zaustavili zaradi epidemije, znova začeli izkopna dela.

Ker Cengiz turških delavcev očitno še ne bo mogel napotiti na delo v Slovenijo, se dogovarjajo, da bi v nadaljevanju dela opravljali zasavski rudarji.

Hrušica – Do konca tega tedna naj bi se začela dela na predvkopu druge cevi predora Karavanke. Turški izvajalec Cengiz Insaat je na delovišče na Hrušici pred dnevi že pripeljal gradbeno mehanizacijo in delovno opremo, opravil testiranje specialnih strojev ter jih pripravil na delovanje. Ker je pandemija novega koronavirusa preprečila prihod turških strojnikov v Slovenijo, bodo za zdaj stroje upravljali delavci iz Slovenije, so nam povedali na Darsu, ki je investitor gradnje. Kot so poudarili, so v času pandemije postopki logistično izjemno zahtevni. »Ker turških delavcev očitno še nekaj časa ne bo uspelo napotiti v Slovenijo, smo bili obveščeni, da je izvajalec v fazi dogovarjanja, da bi v nadaljevanju dela opravljali zasavski rudarji. Kdaj pa bi na gradbišče lahko prišli turški delavci, je trenutno zaradi razmer v zvezi z epidemijo novega koronavirusa nemogoče napovedati,« so pojasnili na Darsu.

Doslej so v sklopu projekta na Karavankah opravili pripravljalna dela, med drugim so posekali drevesa in odstranili grmičevje, postavili gradbiščno ograjo in uredili začasni plato.

V prvi fazi gradnje bo Cengiz izvedel vsa potrebna gradbena dela v predoru, v naslednji fazi bo na vrsto prišla elektro-strojna oprema predora, za kar bo izveden postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del za celotno predorsko cev. Poleg samega predora bodo na slovenski strani v dolžini 620 metrov dogradili še avtocesto v štiripasovnico, in sicer med območjem od predorske cevi do cestninske postaje Hrušica.

Skupna dolžina druge, vzhodne predorske cevi bo znašala slabih osem kilometrov, od tega je slovenska stran do meje z Avstrijo dolga 3,5 kilometra. Strani naj bi po prvotnih načrtih mejo prebili leta 2022.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / torek, 24. maj 2011 / 07:00

Bled bi bil lahko postal prestolnica nove vere

Po pričevanju nekdanjega obveščevalca Jožeta Jana - Iztoka naj bi Bledu med drugo svetovno vojno nastajala Hitlerjeva biblija ter načrti za ogromno nacistično svetišče na otoku.

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 07:00

Koga so okradli?

Kranj - Kranjski policisti so januarja in februarja letos obravnavali več tatvin na parkirišču ob spodnji postaji kabinske žičnice Krvavec. Prijetim storilcem so zasegli več ukra...

Kronika / / 07:00

Vztrajna tatica

Radomlje - Pred dnevi je do parkiranega odklenjenega osebnega avta v Radomljah pristopila neznana ženska in iz njega vzela žensko torbico. Tatvino je poizkušala preprečiti 13-let...

Zanimivosti / / 07:00

Zamenjali predsednika

Tržič - Jedro Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, ki ima okrog 230 članov po vsej državi, se je zbralo na občnem zboru v Tržiču. Ugotovili so, da vsi ne plačujejo...

Zanimivosti / / 07:00

Donacija društvu VITA Gorenjska

Radovljica - Dvatisočevrski ček je v sredo na srečanju v Radovljici društvu za pomoč po nezgodni poškodbi glave izročil vodja kranjske poslovne enote Banke Koper David Zo...

Železniki / / 07:00

Po poplavah muzej spet odprt

Železniki - Več kot pol leta po ujmi je vrata znova odprl obnovljeni muzej v Železnikih. »V novih vitrinah so predmeti, ki so zdaj še lepši in bolje zaščiteni pred različnimi vpl...