Travniki za igranje in piknike

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 1. maj 2020 / 06:52

V jeseniški izpostavi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so opozorili na to, da so v času omejitve gibanja travniki postali igrišča in prostori za piknike.

Jesenice – »S traktorjem se peljem na njivo, da bi jo pripravili za sajenje krompirja. Najprej opazim, kako pes opravi veliko potrebo na našem travniku, a lastnik iztrebka ne pobere, pa čeprav takšni iztrebki lahko povzročijo številne resne bolezni pri pašni živini. Nato na travniku zagledam avto, le malo naprej mlada družina na njem igra nogomet. Gole imajo označene z jopicami, očka je v golu, otroka se podita za žogo. Tudi na dovozu na njivo je parkiran avto, nedaleč stran mlad par meče palico svojemu psičku. Potrobim in vključim smernik, mladenič sede v avto, obrne na travi in mi v zahvalo, ker je uporabljal naše zemljišče, pokaže sredinec leve roke. Na travniku poiščem palico, da nam v času košnje ne bi povzročala škode na mehanizaciji. Kmetje smo pogosto tudi smetarji in na svojih zemljiščih pobiramo papirnate robčke, plastične rokavice, vrečke s pasjimi iztrebki, pločevinke in tudi kondome,« je svojo izkušnjo opisala kmetica z Blejske Dobrave in dodala, da se s takimi in podobnimi problemi ubadajo vsakodnevno, še posebej pogosto pa v času epidemije koronavirusa, ko je država ljudem omejila gibanje na občino stalnega ali začasnega prebivališča. »Prav je, da so ljudje zunaj, se sprehajajo in skrbijo za svoje zdravje, in vem, da ni lahko živeti v stanovanjskem bloku na sedemdesetih kvadratnih metrih površine, a vseeno pozivam ljudi, da se sprehajajo po poteh, spoštujejo zasebno lastnino in ne delajo škode na njivah in travnikih, na katerih kmetje pridelujemo hrano zase in za druge.« In še doda: »Niso čisto vsi ljudje takšni, so tudi taki, ki hodijo po cesti, pobirajo pasje iztrebke, lepo pozdravijo ...«

V jeseniški izpostavi zbornice ob tem opozarjajo tudi na predpise, ki določajo, da je prosto gibanje pa tudi rekreativno nabiranje plodov dovoljeno le na zemljiščih, ki se ne obdelujejo, in da so sprehajalci, nabiralci plodov in drugi tudi odgovorni za škodo, ki jo povzročijo na zemljiščih in na pridelku. Še posebej pa poudarjajo, da je kmečki poklic in delo kmetov treba spoštovati tudi zato, ker Slovenija ne pridela dovolj hrane za lastne potrebe. Po statističnih podatkih je predlani pridelala le 68 odstotkov potrebnih žit, 81 odstotkov mesa, 48 odstotkov krompirja, 39 odstotkov zelenjave, 62 odstotkov svežega sadja ...