
Vse se suče okrog prašičev
Pri škodi, ki jo je lani divjad povzročila na Gorenjskem, se vse suče okrog divjih prašičev. Škoda, ki so jo povzročili, je bila kljub rekordnemu odstrelu 409 živali najvišja po letu 2008.
Kranj – Divjad je lani v loviščih Gorenjskega lovsko-upravljavskega območja povzročila na kmetijskih zemljiščih, na kmetijskih pridelkih in v gozdovih za 28.678 evrov škode. To je sicer škoda, ovrednotena na podlagi prijav upravljavcem lovišč, sicer pa je bila večja, saj je vsi lastniki ne prijavljajo, še zlasti ne na mladih gozdnih sestojih. Upravljavci lovišč so približno tri petine škode, to v znesku pomeni 16.932 evrov, poravnali v denarju, preostalo pa z delom ter v materialu. Za poravnavo škode z delom so opravili 1575 delovnih ur, večinoma so ravnali travno rušo, ki so jo razrili divji prašiči.
V Zavodu za gozdove Slovenije, kjer spremljajo škodo po divjadi, ugotavljajo, da je ovrednotena odškodnina vsako leto odvisna predvsem od škode po divjih prašičih, ki so zelo nepredvidljiva divjad z velikim potencialom razmnoževanja in selitvijo z enega na drugo območje. Pri tem gre za velika nihanja, a običajno je tako, da letom z nižjim odstrelom sledi porast številčnosti in tudi škod, in tudi obratno: letom z visokim odstrelom nizka številčnost in manj škod. Lani se je število divjih prašičev zelo povečalo, a kljub velikemu odstrelu (409 živali), največjemu v dosedanji zgodovini upravljanja s to divjadjo, je bilo tudi veliko škod. Ovrednotena odškodnina za škodo po divjih prašičih je lani znašala 26.376 evrov in je bila najvišja po letu 2008, ko je presegla trideset tisoč evrov. Največ škode so divji prašiči povzročili v loviščih, kjer je tudi njihova številčnost največja, to je v loviščih Škofja Loka, LPN Kozorog, Horjul, Dobrova in Toško Čelo. Škode pa bi bile še bistveno večje, če upravljavci lovišč ne bi izvajali nekaterih ukrepov za zmanjšanje škod, ugotavljajo v zavodu za gozdove, kjer med takšne ukrepe uvrščajo zaščito kmetijskih površin z električnim pastirjem, obdelovanje krmnih njiv in preprečevalno krmljenje.
Poleg divjih prašičev je nekaj škode lani povzročila tudi druga divjad – skupno za okrog 2300 evrov, od tega za 1448 evrov navadni jelen, preostalo pa srne, lisice, jazbeci, kune belice in sive vrane.