Slovenski knjigarni znova odprti

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 26. april 2020 / 10:51

Zaradi ukrepov avstrijskih oblasti za preprečevanje širjenja koronavirusa so doslej odpadle številne prireditve, ki so jih imele v načrtu slovenske organizacije in društva. Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza skušata s pomočjo sodobnih tehničnih virtualnih sredstev polniti praznino z možnostjo branja elektronskih knjig, s predvajanjem lutkovnih in gledaliških predstav ter filmov »iz karantene« ter učenjem na daljavo. Do konca avgusta namreč v Avstriji še ne bodo dovoljene množičnejše prireditve, splošna prepoved vseh javnih prireditev pa velja do konca junija. Do 31. avgusta so prepovedani glasbeni in gledališki festivali, mestne veselice, ljudska slavja in podobne prireditve na prostem, na katerih se običajno zbere veliko ljudi. Sredi maja naj bi bili ob upoštevanju varnostnih predpisov znova odprti muzeji, arhivi, knjižnice in galerije. Katere prireditve bodo po prvem juliju dovoljene v zaprtih prostorih, se bo vlada še odločila. Zanesljivo bo eden od pogojev za dovoljenje možnost zagotovitve varne razdalje med obiskovalci.

Prav lahko se zgodi, da letos prvič v več kot 600-letni zgodovini ne bo Pliberškega jormaka, ki je eden od največjih in najbolj znanih klasičnih sejmov »na travniku« v Avstriji in ga obišče veliko ljudi iz Slovenije. Dogodek v Pliberku je načrtovan v dneh od 4. do 7. septembra. Slabo kaže tudi organizatorjem Beljaškega žegnanja (Villacher Kirchtag) in spremljajočega sejma, na katerem že leta sodelujejo predstavniki slovenskih krajev, tudi Bleda in Kranja. Družabnega popoldneva na trgu med župnijsko cerkvijo in občinsko hišo se vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Kulturnim društvom, tudi slovenskim, daje upanje izjava avstrijskega podkanclerja, pristojnega za šport, umetnost in kulturo, Wernerja Koglerja (Zeleni), da bodo za povrnitev škode zaradi onemogočenega delovanja ustanovili poseben finančni sklad za kulturo. Poklicnim in ljubiteljskim skupinam bo skušala država povrniti nastale stroške.

Najbolj vedro je sporočilo, da sta pretekli teden začeli poslovati obe slovenski knjigarni oziroma knjižni središči v Celovcu: Mohorjeva knjigarna in knjižno središče Haček. Njuna površina ne presega 400 kvadratnih metrov, kar je pogoj za ponovno odprtje. V Mohorjevi knjigarni in v knjigarni Haček v sosednji hiši sta lahko naenkrat dve osebi, nekoliko krajši pa je tudi obratovalni čas. Obe na spletu predstavljata najzanimivejše knjige, sta povedala vodji knjigarn Hanzi Mlečnik (Haček) in Miha Kreutz (Mohorjeva).