Kupi odpadne embalaže

Po novem letu so se pri nas znova začeli kopičiti kupi odpadne embalaže. Preverili smo, kakšno je trenutno stanje v gorenjskih centrih za ravnanje z odpadki.

Kranj – Potem ko je decembra upravno sodišče odpravilo spremembe okoljevarstvenih dovoljenj družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih je izdala agencija za okolje, so se v centrih za ravnanje z odpadki po novem letu znova začeli kopičiti kupi odpadne embalaže, na kar so že februarja opozorili tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Začasno skladiščijo šeststo ton embalaže

V Komunali Kranj so pojasnili, da trenutno začasno skladiščijo okoli šeststo ton odpadne embalaže, kar je štirikrat toliko, kot bi jo skladiščili v normalnih razmerah. »Redni odvozi potekajo v skladu z urnikom, opaziti je sicer povečanje količin zbrane odpadne embalaže pri gospodinjstvih tako pri zbiranju pri uporabnikih kot tudi na ekoloških otokih, kar pa je bilo pričakovano, saj se občani večinoma zadržujejo doma,« so razložili.

Razmere na Mali Mežakli nevzdržne

Velik problem s kopičenjem lahke frakcije in odpadne embalaže imajo tudi na Jesenicah. Župan Blaž Račič je zato prejšnji petek na ministra za okolje Andreja Vizjaka naslovil dopis, v katerem je ministrstvo ponovno pozval k aktivnejšemu reševanju problematike na območju celotne Slovenije. Občani že dlje časa opozarjajo na kopičenje lahke frakcije in smrad. Koncesionar Ekogor sicer izvaja ukrepe, ki so predpisani v okoljevarstvenem dovoljenju, ter ukrepe, ki so mu bili naloženi z inšpekcijskimi odločbami, vendar zaradi dejstva, da na državni ravni ni rešitve za končno izrabo lahke frakcije, možnosti njenega izvoza pa so zelo omejene, prihaja do neomejenega kopičenja. Razmere na Mali Mežakli so zato nevzdržne. »Razumemo, da so aktivnosti omejene tudi zaradi situacije, povezane z razglašeno epidemijo. A nujno je treba pristopiti tudi k ukrepom za normalizacijo stanja glede nepobrane odpadne komunalne embalaže, ki ob lahki frakciji ravno tako predstavlja veliko nevarnost za zdravje ljudi in veliko požarno nevarnost,« je pozval Račič.

Ostala jim je še embalaža od lani

Na območju občine Radovljica je stanje na področju ravnanja z odpadno komunalno embalažo podobno kot drugod v Sloveniji, pojasnjujejo na Komunali Radovljica. »Ko je upravno sodišče odpravilo spremembe okoljevarstvenih dovoljenj družbam za ravnanje z odpadno embalažo, so se znova začeli problemi s prevzemanjem zbranih količin odpadne embalaže. Pri tem gre predvsem za mešano komunalno embalažo, ki jo zberemo pri gospodinjstvih po sistemu od vrat do vrat ter na zbiralnicah ločenih frakcij. Mesečno zberemo med sedemdeset in osemdeset ton odpadne embalaže, oddamo pa jo lahko približno polovico,« so pojasnili. Nerešen problem, opozarjajo, pa še vedno ostaja tudi embalaža iz leta 2019, ki jo skladiščijo v zbirnem centru.

Embalaža ob odlagališču v Kovorju

Komunala Tržič skladišči nakopičeno odpadno embalažo ob odlagališču nenevarnih odpadkov Kovor, v spodnjem delu na platoju, kjer je pretovorna postaja, je pojasnil direktor podjetja Primož Bajželj. »Skladiščene nakopičene odpadne embalaže iz leta 2019 je približno 84 ton, trenutno tekoče nakopičene odpadne embalaže pa okrog 45 ton. Glede na trenutne izredne razmere v državi imamo še večje težave s prevzemom odpadne embalaže kot sicer. Zadnji odvoz odpadne embalaže s strani DROE je bil opravljen pred 14 dnevi, za ta teden pa za zdaj nimamo potrjenega še nobenega odvoza,« je pojasnil Bajželj.

Loška komunala: jim grozi »Neapelj«?

V Loški komunali pravijo, da se težave z oddajo mešane embalaže pri njih stopnjujejo že od leta 2011, konec marca 2020 pa so imeli skladiščene – neprevzete dobrih 480 ton mešane embalaže, v zbirnih centrih Draga in Studeno. »Pri tem naj poudarimo, da je zbiranje mešane embalaže stvar obvezne javne službe, od tu naprej pa je to stvar tržne dejavnosti, ki deluje po drugačnih zakonitostih. Smo na robu zmogljivosti skladišča. Stvar je katastrofalna, ne vemo več, ne kam ne kako. Če ne že poleti, pa v jeseni lahko pričakujemo kolaps na tem področju, tako imenovani Neapelj,« komentira Janez Štalec. V Loški komunali so kritični do zgolj kratkoročnih rešitev ministrstva, namesto da bi stvar po številnih opozorilih sistemsko uredili. Dodatna težava v Sloveniji pa je v tem, da smo pri nadaljnjem ravnanju s tovrstnimi odpadki skoraj v celoti odvisni od tujine, tudi na tem področju nismo »samooskrbni«. Nekaj let je bilo najceneje in najenostavneje vse to samo voziti v tujino, sedaj pa so cene poskočile za večkratnike in še kapacitete so v celi Evropi zapolnjene, v Aziji pa tudi ne želijo biti več smetišče razvite in »okoljsko ozaveščene« Evrope, navaja Štalec, ki poudarja, da bi v Sloveniji nujno potrebovali sežigalnico lahke frakcije. Epidemija covida-19 situacijo vsekakor še poslabšuje, ker se tokovi odpadnih frakcij ustavljajo in skladno s tem sortirnice še zaradi tega prevzemajo manjše količine, ker obratujejo z zmanjšanimi zmogljivostmi.

V Suhadolah več kot 2500 ton embalaže

»Tudi letos je prevzem s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo nezadovoljiv, se pravi, da nam že nastajajo zaloge. V času od razglasitve epidemije se je odvažanje s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo še zmanjšalo,« pojasnjujejo v družbi Publikus, ki upravlja center za ravnanje s komunalnimi odpadki v Suhadolah. Tam se kopiči približno dva tisoč ton zaloge še iz leta 2018, 325 ton iz lanskega leta, v prvih mesecih letošnjega pa se jim je nabralo še dodatnih 240 ton neprevzete odpadne embalaže. Odpadno embalažo sicer zavijajo v bale, s čimer zmanjšujejo emisije v okolje. Tako kot v preostalih komunalnih podjetjih tudi v Publikusu niso zadovoljni, da državi v tem času še ni uspelo poiskati ustreznih rešitev.