»Sosedova« izkušnja s covidom

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 25. april 2020 / 13:55

Danilo Lipar je doma iz Lahovč, kot podjetnik deluje tudi v Kranju. V njegov lokal Enka radi pridemo na kavo tudi glasovci, saj smo sosedje. Na našo željo je opisal svojo osebno izkušnjo z boleznijo covid-19. In ta je taka, da bi bolezen tudi dvomljivci morali vzeti resno. Zdaj bo lahko praznoval še en rojstni dan. Izjemno je hvaležen tudi zdravstvenemu osebju na Kliniki Golnik.

Kranj – Sedmega marca je Danilo Lipar z manjšo skupino odpotoval v Španijo na smučanje za teden dni. Okreval je sicer po operaciji žolčnih kamnov, a se je počutil dovolj močnega za pot in za šport. Medtem ko so bili na smučanju, so v Sloveniji razglasili epidemijo covida-19. Danilo je povedal, da na nobeni letališki kontroli ob vrnitvi domov (niti na Letališču dr. Jožeta Pučnika) zaradi izrednih razmer niso zaznali dodatnih ukrepov. So se pa člani te smučarske odprave samoiniciativno odločili doma za karanteno in s tem ravnali odgovorno do sebe in do drugih. Sam se je imel možnost umakniti na Krvavec. Po dveh dneh je ponoči dobil povišano telesno temperaturo. Ta je naslednje jutro izzvenela, odpravil se je v hrib, a po pol ure hoje omagal. S Krvavca se je v dolino kljub temu vrnil peš; ni sprejel ponujenega prevoza, saj je že pomislil na morebitno okužbo. Doma je bilo spet kratek čas v redu, potem pa je nepričakovano telesna temperatura močno narasla. Tako slabo se je počutil, da so poklicali reševalno vozilo.

Hospitalizirali so ga na Kliniki Golnik. Tri tedne je bil na intenzivni negi, od tega je bil šest dni v komi. Dihal je lahko le s podporo ventilatorja (respiratorja). Ne ob prvih simptomih bolezni ne kasneje, ko se je zbudil, pa ni čutil oteženega dihanja, kar naj bi bilo sicer značilno za težji potek te bolezni. To samo kaže, koliko različnih obrazov ima lahko nova virusna bolezen.

Danilo Lipar je v poznih petdesetih letih. Lahko bi rekli, da je za covidom-19 zbolel zdrav, saj prej ni imel pridruženih kroničnih bolezni. Razmišlja pa za nazaj, da je imel po operaciji žolčnih kamnov slabšo telesno odpornost in bi morebiti moral počivati dlje časa. Da se vse mogoče govori po vasi, da je bil srčni bolnik, da je imel prometno nesrečo v Španiji … Zato ima sporočilo: »O bolnem človeku trositi laži ne gre.« Sta pa morala žena in sin, kot veleva protokol, v karanteno, nista pa se okužila.

Ko je prišel iz bolnišnice, najprej niti po stopnicah v prvo nadstropje domače hiše ni zmogel. Na začetku je povsem izgubil okus; rad ima meso, ki ga še vedno slabše okuša, okusna mu je postala čežana, ki je prej sploh ni jedel. Se je pa okus že začel vračati ...

Pravi, da mu duša in telo še ne dovolita življenja, kot ga je imel. Izgubil je 16 kilogramov, kar je bila pri njem tudi edina dobra plat te bolezni, pove. Zadnjo kontrolo je imel na Golniku v sredo, vzeli so mu bris, ki je bil negativen. Danilo Lipar je pozval ljudi, naj nimajo predsodkov do ozdravljenih bolnikov. Njegova pot do popolnega okrevanja pljuč s pomočjo zdravil bo sicer trajala še nekaj časa, so napovedali zdravniki. Težka osebna izkušnja, ki bi se lahko končala tragično, ga je napeljala na pot drugačnega razmišljanja. Že prej je rad hodil v hribe in še bo hodil, le da ne bo več preizkušal svojih telesnih meja v smislu, da se bo kosal z drugimi. Vse gre zdaj korak za korakom. Gibati se mora, vztrajen je in zdaj lahko nekaj kilometrov po ravnem v enem dnevu že podvoji.

Še z enim pomembnim razlogom je pristal na članek. Njegova pohvala gre tako zdravstvenemu osebju na Kliniki Golnik kot drugje po Sloveniji. »Imam izkušnje še iz SB Jesenice in UKC Ljubljana – in nikjer ene slabe. Samo 'slišati' jih moraš, da ti zares želijo pomagati, jim zaupati in sodelovati. Meni so svetovali še več gibanja in tega se držim.«