Krožno krožišče v Tupaličah je že skoraj dokončano. / Foto: Gorazd Kavčič

Krožišče v Tupaličah zgrajeno

Iztekajo se še zadnja dela pri urejanju krožnega križišča v Tupaličah, ta mesec pa pričakujejo tudi razpis države za izvajalca rekonstrukcije regionalne ceste skozi Tupaliče.

Preddvor – »Zadovoljni smo s končno realizacijo krožišča, je pa vse skupaj dolgo trajalo,« pravi preddvorski župan Rok Roblek in dodaja: »Zdaj bomo v krožišče namestili še simbol občine, pravzaprav enotni logotip naše turistične destinacije. Prav s te točke v Tupaličah se nam razgrinja lep pogled na hribe, ki obkrožajo kraje naše občine.«

Še v tem mesecu pričakujejo razpis državne direkcije za infrastrukturo za izbiro izvajalca za rekonstrukcijo te za Preddvor izredno pomembne državne ceste.

V občini namreč želijo povečati prometno varnost na tem območju, saj zdaj ni niti varnega prehoda čez cesto niti pločnika niti primernega avtobusnega postajališča, kar so tudi razlogi, da se morajo otroci v bližnjo šolo voziti z avtobusom. »Rekonstrukcija ceste je naloga države, ureditev kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave, pločnikov, avtobusnih postajališč in druge infrastrukture pa naloga občine. Pripravlja se že izvoz za Poslovno cono Preddvor, kjer še usklajujemo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), in upam, da bomo imeli ob koncu izrednih razmer, povezanih s covidom-19, to urejeno,« pojasnjuje župan. Pričakuje tudi, da bo s tem narejen tudi korak k poslovni coni, na katero čakajo že skoraj dve desetletji.

Med deli, ki v tem času potekajo v občini, župan Roblek omenja sanacijo cestišča v Kokri po poškodbah v lanski ujmi, za kar upa, da bo končana še letos. Sicer pa se ukvarjajo tudi s projekti. »Oddali smo dokumentacijo za javni razpis za ureditev zahodne obale jezera Črnava, ki je zdaj v naši lasti, za kar pričakujemo tudi evropska sredstva. Ukvarjamo se s pridobivanjem zemljišč za pločnik na relaciji Preddvor–Zgornja Bela in za kolesarsko povezavo Preddvor–Kranj,« navaja Roblek in med pomembnimi projekti navede tudi namakalni sistem za kmetijska zemljišča Preddvor – jug, ki ga načrtujejo skupaj s sosednjo Občino Šenčur. Ukvarjajo pa se tudi s tem, kako rešiti prostorsko stisko v vrtcu in šoli v Preddvoru in kako v ta sklop umestiti športno dvorano.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 20. april 2010 / 07:00

Izlet v Trst

Spoštovani, v soboto, bil je lep sončen in tudi malo oblačen dan, smo bili na izletu v Trstu in obiskali smo tudi grad Miramare v bližini. Nič nismo plačali vstopnine, ker im...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.