Sistemski imunolog Shai Shen-Orr z izraelskega inštituta za tehnologijo Technion / Foto: osebni arhiv

Skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo

Splošno znano je, da lahko začne imunski sistem z leti pešati, manj znano pa je, da imamo ob siceršnji starosti tudi imunsko starost. Lahko sta si precej različni. Nekdo jih ima na primer štirideset, imunsko pa je star šele 25 let, nekdo drug z isto letnico rojstva pa je lahko imunsko že šestdesetletnik. Kako je to mogoče, zakaj se naša imunska ura vrti različno hitro in ali je res tudi to, da imajo nekateri ljudje že prirojeno boljši imunski sistem? Marsikaj v zvezi s tem je v oddaji Frekvenca X na Valu 202 novinarki Maji Ratej pojasnil sistemski imunolog Shai Shen-Orr z izraelskega inštituta za tehnologijo Technion, povzetek oddaje si lahko preberete v nadaljevanju.

Ugotovili so, da rek »kar te ne ubije, te okrepi« ne drži povsem. »Zaključki študije so pokazali, da imajo otroci iz držav v razvoju imunski sistem bolj podoben imunskemu sistemu odraslih v razvitih državah kot pa otrok v teh državah. Imajo torej precej postaran imunski sistem.« Preveč agresivno okolje torej terja svoj davek, nič bolje pa ni, če se skušamo obdati s pretirano sterilnim okoljem ...

Slabo prehranjevanje nas imunsko postara. Pri tem igrajo ključno vlogo mikroorganizmi v našem črevesju. Stremeti moramo k temu, da vzdržujemo njihovo raznolikost s čim bolj polnovredno hrano in ustreznimi probiotiki. Mikrobi v našem telesu namreč ne pomenijo le ščita pred tujki, ampak na neki način tudi programirajo naš imunski sistem.

Naš imunski sistem je izjemno zamotan, pravzaprav po zapletenosti dosega drugo mesto v našem telesu, takoj za možgani. V njegovem okrilju deluje več sto različnih tipov celic in signalnih molekul, ki jih nadzira več kot osem tisoč genov. V zadnjih letih raziskovalci začenjajo ugotavljati, da se naš imunski sistem s starostjo rutinsko spreminja v skladu z neko vnaprej določeno potjo, po kateri potujemo od mladih let, v oddaji pojasni Shen-Orr. »To, da smo si v imunskem odzivu tako različni, preprosto pomeni, da po tej cesti potujemo različno hitro. V naši raziskavi je sodelovalo 135 ljudi v dveh starostnih skupinah; od 20 do 31 let in od 60 do 96. let. Sledili smo jim devet let in podrobno spremljali spremembe v njihovem imunskem sistemu. Ugotovili smo, da se vsi pomikajo po isti poti, le z različno hitrostjo. Ko doženemo pot, lahko natančno napovemo imunski odziv pri posamezniku, na tak način je mogoče napovedati tudi dočakano življenjsko starost posameznika.«

Na to, da skozi življenje hitimo z različno imunsko hitrostjo, vpliva več dejavnikov. Eden ključnih je zagotovo okolje, naša izpostavljenost bakterijam in virusom v okolju, ki lahko radikalno premeša sestavo naše pridobljene imunosti. Potem so tu geni. Da, tudi naša imunska moč je posledica naše genetske loterije. Na prehitro staranje imunskega sistema pa lahko vplivamo tudi s slabimi navadami, kot so kajenje, sedeči stil življenja in alkohol.

Od pretirano surovega do preblagega okolja

Shai Shen-Orr je s sodelavci primerjal otroke, ki so živeli v Bangladešu, in njihove vrstnike, ki so odraščali v Kaliforniji. Ugotovili so, da rek »kar te ne ubije, te okrepi«, ne drži povsem. »Zaključki študije so pokazali, da imajo otroci iz držav v razvoju imunski sistem bolj podoben imunskemu sistemu odraslih v razvitih državah kot pa otrok v teh državah. Imajo torej precej postaran imunski sistem.«

Preveč agresivno okolje torej terja svoj davek, nič bolje pa ni, če se skušamo obdati s pretirano sterilnim okoljem. »To je povezano s porastom avtoimunih bolezni v razvitem svetu, o čemer govori higienska hipoteza oz. predpostavka, da morda živimo v preveč čistem okolju,« odgovarja Shen-Orr. »Primerjajmo to z možgani. Vemo, da moramo otroke po rojstvu izpostaviti različnim stimulacijam. Na tak način se jim razvijejo nevronske povezave … Podobno je z imunskim sistemom. Ko se otrok rodi, se mora njegov imunski sistem začeti učiti, kar v zelo čistem okolju ni mogoče. Tak sistem se začne posledično pretirano odzivati na dogodke, na katere se v običajnih razmerah ne bi smel. V državah v razvoju v Afriki so pri ljudeh, ki se iz dežele preselijo v mesta, opazili zmanjšanje infekcijskih bolezni in hkratno povečanje avtoimunih bolezni.«

Imunsko uro lahko zavrtimo nazaj

Z leti začenja naš imunski sistem pešati. Po večini o glavni razmejitveni starosti med imunskim sistemom v dobri formi in tistim, ki se začenja krhati, govorimo okrog šestdesetega leta, pojasnjuje Shen-Orr. Pri tem se poraja vprašanje, ali je mogoče imunsko staranje omiliti, upočasniti, nemara celo obrniti? Po mnenju imunologov lahko to storimo na več načinov, ključni pri tem pa so gibanje, ustrezna prehrana in opustitev slabih navad.

Zakaj gibanje?

Britanska imunologinja Janet Lord je v nedavni študiji preučevala imunski sistem 125 rekreativnih kolesarjev, starih od 55 do 79 let. Večina od njih je dolge kolesarske izzive premagovala že desetletja. V primerjavi z vrstniki so bili vitkejši, v boljši formi in močnejši. Ob tem pa so pri njih zaznali tolikšno količino imunsko pomembnih T-celic, kot jih imajo običajno veliko mlajši ljudje. Raziskovalci ob tem dodajajo, da bi lahko bile degenerativne spremembe v našem imunskem sistemu tudi posledica pretirano sedečega življenjskega sloga. Po priporočilih naj bi vsak posameznik za zdrav imunski sistem dnevno naredil približno deset tisoč korakov, ob upoštevanju, da mu to omogoča zdravstveno stanje.

Ustrezna prehrana

Slabo prehranjevanje nas imunsko postara. Pri tem igrajo ključno vlogo mikroorganizmi v našem črevesju. Stremeti moramo k temu, da vzdržujemo njihovo raznolikost s čim bolj polnovredno hrano in ustreznimi probiotiki. Mikrobi v našem telesu namreč ne pomenijo le ščita pred tujki, ampak na neki način tudi programirajo naš imunski sistem. Starejši ljudje in tisti posamezniki, ki se spopadajo z boleznimi, ki jih spodbujajo različna vnetja, od revmatoidnega artritisa, astme, alergije do sladkorne bolezni, naj bi imeli manj raznolik mikrobiom. »Črevesje je drugi najbolj izpostavljen organ, takoj za kožo. Zato vseskozi komunicira z imunskim sistemom, medtem ko spreminja svojo vsebino, imunski sistem pa na podlagi tega prilagaja svojo sestavo. Posledično sprememba mikrobioma povzroči, da lahko postane imunski sistem bolj ali manj razdražen. Ena od nedavnih študij je med drugim pokazala, da lahko sprememba mikrobioma spremeni učinkovitost zdravil oz. terapij za zdravljenje rakavih obolenj,« opozarja Shen-Orr.

Druga od metod za zaviranje imunskega staranja pa je zmanjšan vnos kalorij, znova ob predpostavki, da govorimo o zdravih posameznikih. Kot pravi Shen-Orr: »Diete, ki posnemajo post, po eni strani zmanjšajo raven vnetnih procesov v telesu, po drugi strani pa med postom telo izpostavimo stresu. Zaženejo se evolucijski prilagoditveni mehanizmi stradanja, ki dajejo prednost obnavljanju namesto rasti in razmnoževanju. Ko smo raziskovali navado izmenjavanja posta in prehranjevanja pri ljudeh, smo opazili, da se telo ob tem bolje obnavlja in ustvarja nove imunske celice. Zaleže že znano razmerje 16 proti 8; da smo torej v dnevu 16 ur brez hrane in da se prehranjujemo le v preostanku 8 ur na dan. Rezultati se pokažejo, če to počnemo že enkrat na teden.«

Slabe navade

Kot kažejo raziskave, imajo kadilci v primerjavi z ljudmi svoje starosti, ki ne kadijo, starejši imunski sistem. Tudi uživanje alkohola ima svoje slabosti. Raziskovalci so pri rednih uživalcih alkohola ugotovili šibkejši odziv makrofagov, torej tistih vojščakov v imunskem sistemu, ki najprej napadejo vsiljivca. Obsežno uživanje alkohola zmanjša tudi število limfocitov, torej celic specialnih imunskih enot. Posledično se boste vsake viroze, če vas že obišče, težje znebili.

Povzetek smo objavili po oddaji Frekvenca X, ki so jo na Valu 202 predvajali v četrtek, 2. aprila. Dosegljiva je na www.val202.si/frekvencax.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Javornik ostaja na čelu Triglavanov

Kranj - Jože Javornik bo še tri leta vodil SSK Triglav Kranj. Na volilni skupščini kluba minuli petek je dobil soglasno podporo članstva, prav tako pa so podporo dobili drugi predlaga...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 22. julij 2021 / 16:46

Milo, da bi ga kar pojedel

Gabrijela Jan Sefić in Almir Sefić z Dovjega sta iz ljubezni do naravnih mil in naravne kozmetike leta 2009 začela pisati svojo poslovno pot.

Kamnik / četrtek, 22. julij 2021 / 16:40

Po Veliki planini kar iz doline

Velika planina vsako leto privabi več obiskovalcev. Ti se nanjo podajo z nihalko, peš ali z avtom do Rakovih Ravni, a na Zavodu za turizem in šport Kamnik so stopili v korak s časom in del kulturne de...

Gorenjska / četrtek, 22. julij 2021 / 16:36

S prihodnjim tednom PCT pogoj nujen za udeležbo na dogodkih in shodih, skrajšana veljavnost negativnih testov

Ljubljana – Od ponedeljka bo pogoj PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani) veljal za udeležbo na dogodkih in shodih, je danes določila vlada. Organizatorji dogodkov oz. shodov bodo dolžni preverjat...

Nasveti / četrtek, 22. julij 2021 / 16:06

Sredi moje spalnice

Zgodb, ki jih piše življenje, je vsak dan več, ne manj. Veliko je k temu, da so se začeli odpirati tudi tisti, ki se morda ne bi nikoli, pomagala »koronska karantena«. Življenje med štirimi stenami...

Domžale / četrtek, 22. julij 2021 / 16:05

Prenovljena vstopna točka na Šumberk

Domžale – Občina Domžale je na zahodnem delu hriba med cesto Pod hribom in prostori Kinološkega društva Domžale prenovila vstopno točko, ki vodi proti gozdi učni poti na Šumberk. Ohranili so obstoj...