Ljudem popušča disciplina

Dan nima konca, bi v tem času epidemije covida-19 lahko opisali delo doc. dr. Aleša Rozmana, dr. med., direktorja Klinike Golnik, tudi člana svetovalne skupine za covid-19 na ministrstvu za zdravje. V zadnjem času z ekipo s klinike sodeluje tudi z domovi za starejše, da tamkajšnje zaposlene izobražujejo pri preprečevanju vnosa okužbe oziroma jih pripravijo na ustrezno ravnanje v primeru zaznane okužbe pri stanovalcih. Več o aktualnih razmerah pa v pogovoru z njim ...

Kakšno je epidemiološko stanje v Sloveniji?

Do zdaj je vse potekalo ugodno, ukrepi so bili pravočasni in pravilni, kar se je pokazalo na relativno nizkem številu obolelih. Krivuljo okužb nam je uspelo zadržati pod kritično ravnjo, ki jo naše zdravstvo še prenese.

Kako komentirate napovedano rahljanje ukrepov, ki so bili sprejeti za zajezitev širjenja covida-19?

To me skrbi. Predvsem me skrbi, da se bo to počelo na premalo kontroliran način in da utegnemo imeti okrog prvega maja znova porast okuženih z eksponentno krivuljo, kar bi bila velika škoda pravzaprav za vse tisto, kar smo do zdaj naredili. Po enem mesecu ukrepov tudi vidim, da ljudem popušča disciplina. V javnosti se res ne družijo, spoštujejo ukrepe, se pa obiskujejo in družijo doma.  Odpiranje družbe je v nekem trenutku nujno, mora biti pa nadzorovano. Pri postopnem sproščanju ukrepov moramo izbrati tiste regije in tiste dejavnosti, ki so najmanj tvegane, potem pa nadaljnjih 14 dni spremljati, kakšne so bile posledice sproščanja. Šele potem lahko naredimo nov korak naprej. Pripraviti se moramo tudi na nov način življenja, na novo realnost na »1,5 metra družbo«, ker večina prebivalcev ni prekuženih z virusom. Kaj hitro bi epidemija lahko znova vzplamtela, če ne vzpostavimo načina, ki bo zmanjšal to možnost. Mladi na primer se ne počutijo neposredno ogroženi s to boleznijo in nekateri se zaradi tega mogoče manj odgovorno obnašajo in se več družijo. Morajo pa vedeti, da se preko njih bolezen prenaša na starejše, ne nazadnje so različne generacije skupaj tudi v službah. Če število okuženih uide preko zmogljivosti zdravstvenega sistema, bodo bolnišnice prepolne. Ker bo obolevalo tudi zdravstveno osebje, se bodo zgodile banalne stvari, npr. da ne bomo mogli operirati otrok z razlitjem slepiča in bo prihajalo do nepotrebnih in tragičnih smrti.

Kaj vse že vemo o covidu-19?

O tem bi vam lahko govoril cel dan. Okužba se prenaša podobno kot drugi respiratorni virusi večinoma z rokami, prek kapljic ob neposrednem kontaktu (kašelj, govor ...), nekaj malega še z aerosoli (delci, ki lebdijo v zraku). Imamo cel razpon okuženih; od asimptomatskih, ki so najbolj problematični pri prepoznavanju, do smrtnih primerov na drugi strani. Inkubacijski čas za okužbo je v povprečju od pet do osem dni, nekaj malega primerov tudi še po 14 dneh. Za zdaj ni zdravila ne cepiva, ki bi ljudem pomagalo. Od že znanih zdravil se še nobeno ni pokazalo za posebej uspešno, potrebovali bomo novorazvita zdravila. Cepivo bo verjetno pripravljeno v roku slabega leta, za večjo proizvodnjo bomo nato nanj čakali vsaj še eno leto. Drugo vprašanje pa je, koliko bo cepivo učinkovito, ker koronavirusi sčasoma lahko mutirajo.

Kdo so vaši bolniki s covidom-19? Imate na Kliniki Golnik dovolj kapacitet?

Pri nas se zdravijo bolniki, ki imajo kriterije za rizičen potek bolezni. Predvsem starejši. Več o bolnikih vam ne morem povedati zaradi varovanja osebnih podatkov. Trenutno jih je hospitaliziranih 13, od tega sta dva v intenzivni negi. Sprejeli pa bi lahko okoli sedemdeset bolnikov s to diagnozo.

Podpirate nošenje zaščitnih mask?

Podpiram nošenje mask na javnih mestih, kjer se ljudje srečujemo. Prav tako je nujno razkuževanje rok.

Kaj menite o ideji posebne aplikacije za mobilne telefone za sledenje stikom med ljudmi? Sistem torej, ki bi zaznaval širjenje okužbe s covidom-19 med populacijo ...

Aplikacijo podpiram. V nekem trenutku bo nujno vedeti, kje so bolniki, koliko kontaktov imajo in koliko sekundarnih okužb povzročijo. En način je, da to počnejo epidemiologi po starem, kar je zelo zamudno, manj natančno in še ni jih dovolj, drug način pa je s pomočjo tehnologije. Ne gre toliko za sledenje obolelih, pač pa za opozarjanje ljudi, da so bili v stiku z okuženo osebo (s SMS-om) oziroma da je okužena oseba v njihovi bližini. Covid-19 povzroča smrti, obolevnost, slabo dostopnost zdravstva za druge bolezni, ogromno gospodarsko škodo. Moramo pa se odločiti: ali bomo s pomočjo digitalne tehnologije spremljali obolele ali pa bomo imeli družbo še naprej zaprto na občine, mesta, bloke. Tudi v Evropi je velika naklonjenost aplikaciji: prvi jo bodo morda uvedli prav Skandinavci (Norveška, Danska).

Zanimivo, da je najmanj okuženih pri nas na meji z Italijo in v statistični Posavski in Zasavski regiji. Čemu to pripisujete?

Slovenci, ki živijo blizu meje z Italijo, spremljajo tudi italijanske medije, in ko so zaznali, kako resna je situacija pri sosedih, so se tudi sami odzvali na to. Mogoče pa so imeli na teh območjih samo srečo in so imeli manj vnosa prvih primerov koronavirusa.

Kako ob epidemiji poteka drugo delo na Kliniki Golnik?

Paciente z napotnico »nu­jno« in »zelo hitro« obravnavamo nemoteno ves čas, postopoma bomo klicali tudi tiste z napotnico »redno« oziroma »hitro«. S tem bomo začeli že v tednu po velikonočnih praznikih.