S krpljami po smučišču

Šija (1880 m) – Smučišče Vogel je s svojo idilično lokacijo, ki pogleduje na celotne Julijske Alpe, idealno za obisk v vseh letnih časih. S snegom skromna zima je v preteklih dneh pokazala svoj beli obraz. Raziskovanje Vogla s krpljami na nogah.

Ko je dolina pokrita z meglo in je temperaturna inverzija, ni lepšega kot pobeg v višave, kjer je sonce prijetno toplo. Sredi januarja, ko bi moralo biti v hribih ogromno snega, je bila snežna odeja tam bolj skromna, a kljub vsemu je bilo snega dovolj, da je bilo prijetno smučišče Vogel prehoditi s krpljami, se povzpeti na Šijo. Ja, od tam je pa sledil pobeg nazaj do Rjave skale in v dolino, saj je pihal močan veter.

Z gondolo se zapeljemo do Rjave skale. Tisto jutro sem si že takoj na začetku nataknila krplje in se po »zratrakirani« cesti odpravila v smeri Zadnjega Vogla. Proti Zadnjemu Voglu se gre naravnost, jaz pa sem zavila levo in se spustila do spodnje postaje žičnice Orlove glave. Tukaj se je začel vzpon do zgornje postaje na Orlovih glavah. Malce sem hodila ob robu smučarske proge, sicer pa kar po celem snegu, ki je bil ponekod precej napihan, celo skorjast. Krplje so odlično opravile svoje delo. Med vzponom se splača ustaviti in se ozreti nazaj, saj se nam pogled ustvari na panorami Julijcev. Sonce, modro nebo in kopasti oblaki, ki panoramo delajo prav kičasto, telo pa navdajo z energijo.

Od zgornje postaje Orlove glave sem nadaljevala do zgornje postaje sedežnice Zadnji Vogel.

Nadaljevala sem rahlo levo oz. naravnost po poletni planinski poti proti Šiji. Takoj sledi vzpon, na drugi strani pa sestop v kotanjo, kjer sem nadaljevala levo ob smučišču, nato pa zavila desno na del smučarske proge, ki pripelje s Šije. Žal, ali pa k sreči zame, je bil ta del smučišča zaradi premalo snega zaprt. Sneg, kar ga je bilo, je bil napihan in grdo se je prediralo. Povzpela sem se do vrha sedežnice Šija, od tam pa na Visoki orlov rob, s katerega sem previdno sestopila in se povzpela še na Šijo. Ja, krplje so zamenjale dereze, saj je bilo vse ledeno in spihano, predvsem pa skoraj brez snega. Čudna je letošnja zima! Z vrha Šije sem se zazrla v Krn, tam nekje daleč na zahodu. Z zgornje postaje sem nato sestopila nazaj do smučišča in se povzpela še do sider, ki pripeljejo skoraj na Debeli vrh.

Sestopila sem nazaj ob robu smučišča in se pred spustom do zgornje postaje Orlove glave povzpela še do hiške na levi strani, ki mi je poklonila nekaj zavetja pred vedno močnejšim vetrom in vse bolj nizkimi temperaturami. Hkrati pa je od tukaj čudovit razgled na verigo gora od Vogla, Snežnega vrha, Rušnatega vrha, Bohinjskega Migovca, Vrha nad Škrbino, Podrte gore, Tolminskega kuka, Vrha Planje, Mahavščka in Bogatina. Vsaj te gore so imele sneženo belo obleko.

Od hiške sem se vrnila nazaj do Rjave skale in se z gondolo odpeljala v dolino. Ja, Žagarjevega grabna že zelo dolgo nisem presmučala. Pa bi kar prijalo!

Nadmorska višina: 1880 m
Višinska razlika: ok. 800 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 / 5