»Prijaznejši« boj s pandemijo

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 13. april 2020 / 07:14

Švedska je, kar se tiče ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa, evropski posebnež. Zajezitve pandemije so se lotili na bolj sproščen način, brez prepovedi gibanja in uvajanja karanten. Na Švedskem živi mlada zdravnica Špela Kokelj iz Lesc, ki pravi, da so Švedi zelo disciplinirani in ne potrebujejo strogih ukrepov, saj se držijo že samo priporočil. Zato je to eden izmed redkih narodov, kjer ustavitev javnega življenja in samoizolacija niti nista potrebni ...

Göteborg - »Na Švedskem so mnenja, da je dovolj, da se ljudem da priporočila, saj se s tem lahko na lepši in prijaznejši način doseže, da se širjenje virusa omeji enako učinkovito kot s karanteno. So pa Švedi zelo disciplinirani in pogosto ne potrebujejo strogih ukrepov, saj se držijo že samo priporočil. Spoštujejo priporočila vlade, poskušajo upoštevati varnostno razdaljo do drugih ljudi ter se tudi poskušajo bolj zadrževati doma. Večina jih dela od doma, zaprte pa so srednje šole in univerze, kjer izvajajo pouk na daljavo. Vse trgovine, restavracije in lokali so sicer odprti, a so precej bolj prazni, tudi na avtobusih, vlakih in tramvajih je precej manj ljudi. Na splošno ni čutiti neke velike panike oziroma strahu. Švedi zelo zaupajo vladi ter strokovnjakom,« o tem, kako te dni poteka življenje na Švedskem, pravi Špela Kokelj, 27-letna zdravnica, doma iz Lesc, ki zdaj živi v Göteborgu. Na izmenjavi v okviru projekta Erasmus v zadnjem letniku ljubljanske medicinske fakultete je namreč spoznala partnerja, Šveda, in se predlani odločila za selitev na Švedsko. Špela trenutno pripravlja doktorat na temo kronične obstruktivne pljučne bolezni in astme na univerzi v Göteborgu.

Dogajanje okrog koronavirusa tako spremlja tudi kot zdravnica, četudi trenutno ne opravlja kliničnega dela v bolnišnici. »Osebno se strinjam s sedanjimi ukrepi švedske vlade. Ker so precej milejši kot v drugih evropskih državah, sem bila sicer na začetku skeptična, a po spremljanju situacije na Švedskem in po številnih pogovorih s kolegi epidemiologi jih razumem in podpiram. Menim, da je najboljši način obrambe proti tovrstnemu virusu na dolgi rok doseči čim večjo prekuženost populacije. Seveda s tem mislim mlade in zdrave populacije, saj so mladi pogosto samo »tihi« prenašalci virusa. Na ta način se lahko upočasni širjenje virusa in zaščiti rizične skupine,« meni. A kot dodaja, je trenutno težko vedeti, kakšna je dejanska prekuženost, saj tudi na Švedskem testirajo samo ljudi, ki zaradi okužbe potrebujejo zdravniško pomoč. »Pomembno je, da ne preobremenimo zdravstvenega sistema, in kot kaže, trenutni ukrepi za Švedsko za zdaj še dobro funkcionirajo.«

Špela meni, da pri tem pomembno vlogo igra tudi švedski značaj, saj se držijo priporočil, kar se kaže tudi z visoko precepljenostjo; četudi cepljenje v državi ni obvezno, pa je precepljenost otrok kar 98-odstotna. »Švedi se že kot narod držijo bolj zase oziroma v krogu družine, tudi ko jim ne grozi pandemija. Že prej si na avtobusnih postajah opazil, da je bilo vedno vsaj meter razdalje med ljudmi, včasih na tramvaju ali avtobusu ljudje raje stojijo, kot pa da bi sedeli poleg nekoga, ki ga ne poznajo. Zato se mi zdi, da je to eden izmed redkih narodov, kjer mogoče ustavitev javnega življenja in samoizolacija nista potrebni, saj se ljudje že od nekdaj držijo zase,« meni Špela.

Poleg tega je na Švedskem zelo veliko enočlanskih gospodinjstev, mladi se praktično vsi odselijo od doma, ko zaključijo srednjo šolo, tako da večinoma živijo sami ali s partnerji. Pogosto se odselijo tudi daleč od staršev. Tako je tudi nevarnost širjenja virusa med generacijami bistveno manjša. »Tako da upamo, da bo to dovolj, da nas zaščiti pred situacijo, kakršna je trenutno v Italiji in Španiji. Se pa Švedi zavedajo, da je pot, ki jo je izbrala Švedska, zelo tvegana ...«