Trideset let od prvih demokratičnih volitev

Na prvih večstrankarskih volitvah zmagal Demos

V sredo je minilo trideset let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji (na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990), na katerih je prepričljivo zmagala koalicija novih strank Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika, ki si je za glavni cilj postavila osamosvojitev Slovenije. Demos je nato tudi sestavil vlado, ki je bila imenovana 16. aprila 1990, njen predsednik pa je postal Lojze Peterle, takratni predsednik SKD, ki je znotraj koalicije prejel največ podpore volivcev. Hkrati z volitvami v takratno slovensko skupščino so potekale tudi volitve predsednika predsedstva, kandidati pa so bili Milan Kučan, Jože Pučnik, Marko Demšar in Ivan Kramberger. V drugi krog volitev, ki je potekal 22. aprila 1990, sta se uvrstila Kučan in Pučnik, z 58,59 odstotka glasov pa je zmagal Kučan. Za člane predsedstva so bili izvoljeni Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec, Dušan Plut in Ivan Oman. »Po mojem mnenju brez teh demokratičnih in večstrankarskih volitev lastne države sploh ne bi ustanovili. Demokracija je bila potemtakem vzvod naše državnosti in ostaja pogoj našega vsestranskega razvoja,« je v poslanici ob trideseti obletnici prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev poudaril predsednik republike Borut Pahor. Dodal je, da se je politična in ljudska enotnost za ustanovitev države oblikovala šele skozi zahtevno in naporno demokratično razpravo in da se bodo najboljše rešitve za trenutno krizo tudi tokrat našle v demokratični razpravi.

Tonin se brani očitkov

Po vsem svetu poteka bolj ali manj umazan boj za zaščitno opremo za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Sestavni del tega boja je tudi Slovenija, ki je do zdaj na razpisih za nakup nujne medicinske opreme 31 dobaviteljem razdelila posle v višini 129 milijonov evrov. Na razpisih je bilo s skoraj 31 milijoni evrov najuspešnejše podjetje Acron iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Prav na oddajo naročil zavoda za blagovne rezerve Acronu pa je ta teden padla senca dvoma, saj je v podjetju zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina. Ta je sicer očitke o nepotizmu zavrnil kot politikantski poskus nekaterih, da ga oblatijo in obračunajo z njim. »Ne jaz ne moja mama s poslom Acrona z zavodom za blagovne rezerve nimava nič,« je zatrdil Tonin in k preverbi oddaje posla pozval Komisijo za preprečevanje korupcije. Ta je že sporočila, da bo v tej zadevi uvedla postopek.

Sindikati ostro nad priporočilo ministrstva

V sindikatih javnega sektorja in zdravstva so se ta teden ostro odzvali na ponedeljkovo priporočilo ministrstva za zdravje, naj zdravstveni domovi zadržijo izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor ter dodatka za nevarnost in obremenitve v času epidemije, dokler podrobnosti ne bodo medresorsko usklajene in na ravni zavodov ne bodo sprejeti interni akti o določitvi delovišč in zaposlenih, ki jim dodatki za delo v času epidemije pripadajo. Na ministrstvu odgovarjajo, da gre zgolj za predlog in da bodo izplačila omogočena za nazaj. Zadržanje izplačila pa so predlagali, ker interventni zakon še ni začel veljati, o dodatku za delo v rizičnih razmerah se tudi še ni izrekla komisija za razlago kolektivne pogodbe, medsebojno pa se še niso uskladila resorna ministrstva. Vladni govorec Jelko Kacin pa je dejal, da bo dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačan, a ne takoj, saj večina bolnišnic nima zadostnih likvidnostnih sredstev. Po kolektivni pogodbi javnim uslužbencem za delo v rizičnih razmerah pripada dodatek v višini 65-odstotne urne postavke osnovne plače.

Potrdili referendumsko novelo

Državni zbor je v torek s 66 glasovi za in osmimi proti potrdil predlog referendumske novele, s katero želi vlada pospešiti tudi postopek sprejemanja novih protikoronskih zakonov. Skladno z novelo bodo namreč lahko zakone, za katere je referendum na določen zakon z ustavno določenimi razlogi že zdaj nedopusten, razglasili in uveljavili takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega sveta. Tako bodo postopke sprejemanja in uveljavljanje takih zakonov, tudi ukrepov za blažitev posledic epidemije, skrajšali za do osem dni.

V celoti financirati le obvezen program

Ustavno sodišče je pred dnevi ob obravnavi nove ustavne pobude glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva pojasnilo, da mora država stoodstotno financirati obvezni del programa v zasebni šoli, ni pa ji treba v celoti financirati razširjenega dela, tj. dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ki ga država trenutno financira 85-odstotno.