Urnike si ustvarjamo na novo

»Sprememba ritma življenja in dnevne rutine lahko vpliva na doživljanje občutka zadovoljstva, sreče, izpopolnjenosti, kar se pri nekaterih posameznikih lahko kaže tudi v povečani razdražljivosti, depresivnih občutkih, žalosti, tesnobi,« je trenutno stanje zaradi epidemije covida-19 povzela mag. Sergeja Lombar Bogataj, specialistka klinične psihologije. Ste pomislili na sproščanje, ki lahko pomaga? Predvsem starejša generacija je tega manj vajena.

»Tisto, kar ljudje potrebujemo, to je stik, druženje, nam je zaradi epidemije začasno odvzeto. Obenem so nam odvzete možnosti in pravice, o katerih prej nismo niti razmišljali. Možnost, da zbolimo, strah za bližnje, izguba dobička, omejenost gibanja – vse to lahko poraja neprijetne občutke; nekateri so zaradi tega lahko bolj žalostni, drugi bolj tesnobni ali celo jezni. Pomembno je zavedanje, da je za obdobje epidemije normalno ali pričakovano, da nismo v redu. Vsakodnevno se lahko soočamo s stiskami, vezanimi na konkretne strahove in omejitve, na primer, da ne moremo objeti hčerke ali preživeti lepega popoldneva ob kramljanju s sosedo. Kar smo počeli prej in je bil del našega vsakdana, je na neki način postalo ''nevarno'',« je povzela mag. Sergeja Lombar Bogataj, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije.

Vzpostaviti nadzor, občutek varnosti

Psihologi zato priporočajo, da si naredimo strukturo dneva, nekakšen urnik, kot pojasni sogovornica: »Ljudje imamo tudi sicer urnike, a jih ne napišemo. Sledimo jim avtomatično, saj sledimo ritmu narave, letnih časov, starostnemu obdobju. Gospa, ki živi sama, si zjutraj naredi zajtrk, popije kavico, gre v trgovino, prebere časopis, skuha kosilo, po kosilu na vrtu poklepeta s sosedo in obdela gredico, zvečer si pripravi večerjo in pogleda poročila. V aktualni situaciji si moramo urnike predrugačiti in napisati nove. Ko jim sledimo, vemo, kaj nas čaka. To nam pomaga vzpostaviti nadzor in daje občutek varnosti, predvidljivosti. Psihologi priporočamo dnevno rutino tudi za družine z otroki, razširjene družine. Če je možno, naj družina ponudi svojemu članu tudi mesto, kjer je lahko sam. Morda je to samo en kotiček, ki je temu namenjen; in spoštujmo tudi čas, ki ga oseba v kotičku preživi,« svetuje psihologinja.

Začnete lahko že z osnovno dihalno tehniko

Če ste nagnjeni k zaskrbljenosti, boste v aktualni situaciji lahko še bolj vznemirjeni, kot pojasni Sergeja Lombar Bogataj: »Odgovorno ravnamo, da v tem času spremljamo nove ukrepe in se nanje odzovemo. Lahko pa omejimo čas ogleda novic. Vsakourno preverjanje statistik, novic prinese lahko samo še večjo zaskrbljenost. Preostali del dneva namenimo drugim dejavnostim, ki nas veselijo. Mogoče je čas, da uredite album s fotografijami? Za tiste zelo aktivne je mogoče napočil čas, da se uležete na kavč in pogledate serijo, za katero prej ni bilo časa. Dnevne aktivnosti vključujejo tudi skrb zase. Zdrav duh v zdravem telesu velja tudi v času epidemije. Pomembno je tudi sproščanje. Psihologi v praksi vidimo, da je starejša generacija tega manj vajena. A sproščanje je že obstajalo v preteklosti, v oblikah, ki so napolnjevale človekov vsakdan. Ugotovili so, da npr. molitev vsebuje ponavljanje zvokov in besed, ki na možgane vpliva ugodno, jih sprošča. Sodobni človek, ki brzi skozi čas, je na obrede in rituale te vrste celo malo pozabil. Tehnike sproščanja opisujejo tudi na radijskih in televizijskih programih. Začnete lahko že z osnovno dihalno tehniko. Ko ste zaskrbljeni, tesnobni, vam je neprijetno, se ustavite in počasi vdihnite skozi nos. Vdihnite tako, da se vam bo izbočil trebuh. Dih nekaj trenutkov zadržite in potem počasi izdihnite skozi rahlo priprta usta. Izdih naj bo daljši od vdiha. Nekajkrat ponovite in opazujte svoje počutje.«

Bodimo pozorni do starejših, pomagajmo jim

Ta čas bomo verjetno lažje prenašali, če bomo kljub vsemu na neki način ohranili človeške stike – »... resda v malo drugačni obliki, zdaj prav pride tehnologija. Dobro bi bilo, da bi njene uporabe naučili starejše in jim stike olajšali. Mlajši smo tisti, ki se moramo potruditi, da stike s starejšimi navežemo in jih ohranjamo. Bodimo strpni in pozorni do sočloveka,« je še pozvala Sergeja Lombar Bogataj.