Ob Blejskem jezeru šestinšestdeset drevesnih vrst

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 25. oktober 2010 / 06:00

Ob poti okrog Blejskega jezera in v bližnjih parkih raste šestinšestdeset različnih drevesnih vrst, od tega trideset domačih in šestintrideset eksotičnih.

Bled – Po poti okrog Blejskega jezera se vsako leto sprehodi na tisoče obiskovalcev, le redki med njimi so pozorni na veliko naravno bogastvo in drevesno pestrost ob jezeru. Upokojeni diplomirani gozdarski inženir in predsednik Naravoslovnega društva Bled Jože Skumavec z Zgornjih Laz, kamorkoli že gre, vedno pregleda tudi drevesne vrste, še posebej je na to pozoren v domačem okolju. Na poti okrog Blejskega jezera (z »ovinkom« v park Vile Bled in park nekdanje vile Beli dvor) je naštel šestinšestdeset različnih drevesnih vrst, od tega trideset domačih in šestintrideset eksotičnih. »To je veliko za tako majhno območje,« pravi Jože in potlej našteje drevesne vrste, ki so ga najbolj prijetno presenetile. V Svenssonovem parku, ki ga je leta 1890 po naročilu družine Pongratz, tedanje lastnice vile Zora, uredil švedski arhitekt Carl Gustav Svensson, raste hiba, ki sodi v družino cipresovk. »Spominjam se profesorja s fakultete, ki nam je rekel, da jo najdemo le v Preddvoru. Tja sem jo šel tudi pogledat, pred kratkim pa sem eno odkril še v Begunjah, v bližini Avsenikovih,« pravi Jože in poudarja: »Zame je največje presenečenje kavljasti bor, ki je dobil ime zaradi oblike storžev in je zelo podoben našemu rušju. Ob jezeru rasteta dve skupini, v Sloveniji ga ni, morda je kje v parku.« Naslednja blejska zanimivost je drevesasta karagana – nizko drevo, na pol grmovje. »Ni pomembna zaradi lepote, zanimiva je zato, ker je iz svoje domovine – Sibirije in Mandžurije zašla tudi na Bled, v bližino Vile Bled. Uporabljajo jo za utrjevanje brežin, včasih so iz nje izdelovali tudi barvila …« Ste že kdaj slišali za nutko?! »To je tuja drevesna vrsta, ki izhaja iz zahodne Amerike in sodi v družino cipresovk. Pri nas je v parkih zelo redka, na Bledu je ena sama – v bližini Vile Bled, a še ta ni vitalna,« pojasnjuje Jože Skumavec in nadaljuje: »Vesel sem tudi, da imamo na Bledu mamutovo drevo – mamutovec, ki lahko zraste sto metrov visoko in doseže obseg od tri do štiri metre. Kako visok in debel je blejski, ne vem, ker ga doslej še nisem izmeril, je pa dokaj lep in zelo velik.« Naslednje presenečenje je ameriški koprivovec, sorodnik navadnega koprivovca, ki je v Istri tako pomembno drevo, kot je v Sloveniji lipa. V družbi različnih drevesnih vrst ob jezeru je kar precej lawsonove paciprese, ameriškega kleka, ki ga nekateri narobe imenujejo ciprese, pa tudi velikega pajesna, ki kot tujerodna invazivna vrsta izpodriva druge manj agresivne rastlinske vrste. Kaj pa duglazija?! »Nekdaj so jo uvažali iz Amerike in jo pri nas celo pogozdovali, v blejskih parkih je ni veliko, morda je le deset dreves. Nekateri les zaradi rdeče barve zamenjujejo z macesnovim,« pravi Jože in omeni še nekaj zanimivih tujih drevesnih vrst: trnato gledičevko, ki ima trnje, japonski cercidifil, ki je podoben judeževemu drevesu, pavlovnijo, ki izvira iz Azije in zelo lepo cveti, navadno makluro, ki je pri nas zelo redka in ima plodove kot pomaranča, ki potlej razpadejo, močvirski taksodi, ki ima zanimive zračne korenine, dvokrpi ginko, ki je reliktno drevo, saj naj bi nastal že v triasu, pred dvesto milijoni let…

Ob poti okrog jezera so dobro zastopane tudi domače drevesne vrste. Veliko je lipe – od navadne lipe in lipovca do srebrne lipe, smreke – navadne, omorike, bodičaste in raznih vrtnarskih oblik (kačaste, žalujoče…), jelke je bolj malo. Bukev je mati slovenskih gozdov, a je tudi zelo zanimivo parkovno drevo: ob jezeru imajo rdečo, žalujko in hrastovolistno. V jezersko okolje lepo sodijo impozantne črne jelše, dosti je divjega kostanja in češenj, precej je tise, ki je zaradi redkosti zaščitena in je v gozdu ni dovoljeno sekati. Ob jezeru rastejo tudi veliki jeseni (velikih dimenzij), bele vrbe, ki jih nekateri zamenjujejo z vrbami žalujkami…