Polovica je tujcev

Gorenjca Anja Košir in Sašo Nanev sta si dom ustvarila v Rotterdamu, drugem največjem nizozemskem mestu, kjer je vsak drugi prebivalec tujec.

Enaintridesetletna Anja Košir iz Železnikov in njen štiri leta starejši partner Sašo Nanev iz Kranja zadnji dve leti in pol živita v Rotterdamu, od lanskega novembra v družbi sinčka Alexa. Sašo ima svoje podjetje in kot podizvajalec večjega gradbenega podjetja dela na različnih projektih po Rotterdamu, Anja pa je redno zaposlena v menedžmentski ekipi v trgovini z oblačili Esprit v središču slabih trideset kilometrov oddaljenega Haaga. Na življenje na Nizozemskem sta se privadila, občasno pogrešata slovensko hrano, hribe in naravo, Anja pa trenutno tudi eno leto porodniškega dopusta, saj so na Nizozemskem mamice doma samo tri mesece po porodu.

Tudi na Nizozemskem je ta čas osrednje pozornosti deležen koronavirus. Sredi tega tedna, ko smo se pogovarjali z Anjo, so ob dobrih 17 milijonih prebivalcev imeli 13.614 obolelih. Novih potrjenih primerov okužb je povprečno tisoč na dan, testirajo pa samo tiste s hujšimi simptomi. »Stanje je zelo zaskrbljujoče, številke hitro rastejo, ljudje pa se še vedno ne držijo pravil. Trenutno je v bolnišnici 5.159 ljudi, skupno število smrtnih žrtev pa je 1.173,« je pojasnila Anja. Ulice in centri so bolj kot ne prazni, zaprti so vsi lokali in restavracije, zaprtje šol in vrtcev, ki traja od sredine marca, pa so podaljšali do 1. maja.

Rotterdam je drugo največje nizozemsko mesto, ki ima največje pristanišče v Evropi. Je približno 75 kilometrov oddaljen od prestolnice Amsterdama, ki je Anji zaradi ohranjenega 700 let starega mesta bolj pri srcu. Zaradi zgodovine in kulture je bolj unikaten in ima romantični pridih, medtem ko je bil Rotterdam v začetku druge svetovne vojne bombardiran in je zato bolj moderno mesto, je pojasnila Anja. »Obe mesti imata svoj čar, je pa življenje v Amsterdamu lahko tudi do trikrat dražje.«

Rotterdam je po njenih besedah urbano mesto, kjer je tempo življenja hiter in vedno vsi nekam hitijo. »Je zelo raznoliko mesto, v centru je veliko visokih stavb, trgovin, ljudi in dogajanja, obdano pa je z zelenimi parki, mostovi in pristaniščem, ki objema vse kotičke Rotterdama,« je pojasnila in dodala, da je na obrobjih možno najti tudi lepe kotičke narave, npr. vasico Kinderdijk, znano po mlinih na veter. Kot največjo prednost mesta je omenila javni transport. »Kjerkoli lahko skočiš na tramvaj, metro ali avtobus in prideš povsod za nekaj evrov. Avtomobila dejansko ne potrebuješ. Živilske trgovine in trgovski centri so na vseh koncih, tako da je vedno vse pri roki. Najbolj pa me motijo gneča in smeti,« nam je zaupala.

V Rotterdamu, kjer je več kot 600 tisoč prebivalcev, je kar polovica priseljencev. »Gre za zelo veliko mešanico kultur, prevladujejo Turki, Maročani in Indijci. Težko je reči, kdo je sploh domačin. Še vedno se kje občuti nelagodnost s strani domačinov, predvsem če ne govoriš nizozemščine.« Domačine je Anja sicer označila za odprte in prijazne, sploh mlajše, starejši pa radi vidijo, da tujci govorijo v njihovem jeziku. »Jaz se nizozemščine nisem dodatno učila, sem se pa veliko naučila zgolj s poslušanjem in zanimanjem, tako da razumem večinoma vse. V službi uporabljam samo nizozemščino, zasebno pa še vedno raje uporabljam angleščino.«

Standard je precej višji kot pri nas. »Minimalna plača je enkrat višja kot v Sloveniji, minimalna urna postavka je 10 evrov. Temu primerno so višje tudi najemnine, za urejeno trisobno stanovanje je treba odšteti okoli tisoč evrov ali več, zelo odvisno tudi od lokacije. Davkov je več in so višji. Bencin je občutno dražji, cene hrane in oblačil so pa zelo primerljive slovenskim.« Pokojninsko zavarovanje in socialna varnost sta urejena podobno kot v Sloveniji, zdravstveno zavarovanje pa je bistveno dražje, je pojasnila Anja. Vrtce plačujejo na dan, saj mamice večinoma delajo samo nekaj dni na teden.

Anja in Sašo nameravata ostati na Nizozemskem, a bolj na obrobju Rotterdama, v kakšnem bolj zelenem predmestju. »Sva v procesu nakupa hiše, ki pa se je zdaj malo upočasnil zaradi trenutnega stanja v svetu,« je še povedala.