Kam z viški izkopanega materiala

Ob gradnji druge predorske cevi bodo uredili šest lokacij viškov izkopanega materiala, zvečine na degradiranih območjih v jeseniški in kranjskogorski občini.

Jesenice – Poklical nas je bralec, ki ga zanima, kako bodo ob gradnji druge cevi predora Karavanke poskrbeli za material, ki bo nastajal ob izkopu; zagotovo ga ne bo malo. In res, na Darsu predvidevajo, da bo na slovenski strani 428 tisoč kubičnih metrov izkopanega materiala, kar je za 171 olimpijskih bazenov.

Kot izhaja iz državnega prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke, bodo uredili šest lokacij viškov izkopa, zvečine na degradiranih območjih v jeseniški in kranjskogorski občini. Tako naj bi viške izkopanega materiala odlagali na degradiranem območju ob Savi Dolinki vzhodno od Mojstrane, na degradiranem območju pred čistilno napravo vzhodno od Gozda - Martuljka, ob vzhodnem robu počivališča Jesenice, ob avtocestnem izvozu Jesenice zahod, ob avtocesti nasproti cestninske postaje Hrušica ter med regionalno cesto in Savo Dolinko pri portalnem območju. Na dodatni lokaciji na Plavškem Travniku pa naj bi viške zemeljskega izkopa skladiščili začasno, v času gradnje, po končani gradnji naj bi vzpostavili prvotno stanje.

Kot so pojasnili na Darsu, bodo viške materiala odvažali s tovornjaki, do vseh lokacij je dovoz že urejen oziroma ga bodo uredili, v glavnem pa bodo uporabljali regionalno cesto od gradbišča do odcepa za Mojstrano. Odloženi material bodo razgrinjali po plasteh ter zvaljali do predvidene zbitosti. Kot so poudarili, bodo v času prevažanja opravljali monitoring hrupa in prahu, ceste so dolžni čistiti, v bližini večjih odlagališč pa ni stanovanjskih objektov.

V sklopu del bodo zgradili tudi tri mostove preko Save Dolinke, in sicer viadukt na avtocesti, nadomestni most na lokalni cesti pri Hrušici (obstoječi dotrajani most bodo odstranili) ter most na dovozni cesti do lokacije viškov izkopa in avtocestne baze Hrušica.

Kot izhaja iz državnega prostorskega načrta, bodo po zaključku del lokacije viškov izkopa krajinsko uredili: posejali travo in zasadili drevje in grmovnice, zlasti avtohtone vrste. Pri tem naj bi posebno pozornost namenili preprečitvi naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.