Pomoč naj pride čim prej

V gospodarstvu pozdravljajo interventne ukrepe iz protikoronskega zakonskega svežnja, ki ga je sprejela vlada, ob tem pa poudarjajo, da je za preživetje podjetij ključno, da so ukrepi izvedeni čim prej.

Kranj – Vlada je v soboto sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo, ki bo veljal od 1. aprila do 31. maja z možnostjo podaljšanja, nekateri ukrepi pa bodo delovali tudi retroaktivno od 13. marca, je pojasnil premier Janez Janša. Državni zbor bo t. i. korona paket po nujnem postopku obravnaval že jutri.

»Ohraniti želimo vsa podjetja in delovna mesta ter tudi samozaposlenim zagotoviti finančno pomoč in oporo, da lažje prebrodijo krizo,« je v nedeljo ob predstavitvi interventnih ukrepov za gospodarstvo poudaril resorni minister Zdravko Počivalšek. Vlada sicer že pripravlja drugi sveženj ukrepov, v katerem bodo med drugim naslovili problematiko turističnih podjetij.

Med sprejetimi ukrepi za pomoč gospodarstvu je večina takih, ki jih je vlada predstavila že prejšnji teden, prišlo pa je tudi do nekaterih sprememb. Poglejmo samo najpomembnejše. Nadomestila plač delavcev na čakanju v višini osemdeset odstotkov plače bo po novem v celoti prevzela država, prav tako plačevanje vseh socialnih prispevkov. Enako velja za delavce, ki so prisiljeni ostati doma zaradi varstva otrok. Delodajalci bodo oproščeni tudi plačevanja socialnih prispevkov v aprilu in maju za vse zaposlene, ki v času epidemije delajo. Vsakemu zaposlenemu, ki dela in ima plačo nižjo od trikratnika minimalne plače, bodo delodajalci lahko izplačali mesečni krizni dodatek 200 evrov, ki bo neobdavčen. Posebni dodatek je predviden tudi za zaposlene v javnem sektorju, ki so ta čas še posebej izpostavljeni tveganju za svoje zdravje ali so čezmerno obremenjeni.

Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije bo od prvega dne dalje prevzela zdravstvena zavarovalnica. Samozaposlenim, enoosebnim gospodarskim družbam in kmetom, ki zaradi epidemije ne morejo izvajati svoje dejavnosti oziroma so jim občutno padli prihodki, bo država izplačala trimesečni temeljni dohodek (350 evrov za marec, po 700 evrov za april in maj), krila jim bo tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost. Tisti, ki bodo skušali ukrep zlorabiti, bodo morali vrniti trikratnik prejetega izplačila in zamudne obresti.

Posebna pomoč je namenjena tudi kmetom in živilski industriji. Zakon med drugim nalaga zavodom, da kupijo najmanj petdeset odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Prag za oddajo evidenčnih javnih naročil se dviguje na štirideset tisoč evrov za blago in storitve ter na osemdeset tisoč evrov za gradnje. Država bo tudi jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti samostojnih podjetnikov, ki jim je prepovedano opravljati dejavnost, v vrednosti petdeset odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov posojil, drugim kreditojemalcem pa petindvajset odstotkov.

Odzivi gorenjskih podjetij

»Prve informacije o pomoči, ki jo za gospodarstvo načrtuje država, so spodbudne. Država je pokazala pravi posluh za gospodarstvo in sprejela dobre ukrepe, upam le, da tukaj ne bo izkoriščanja s strani prejemnikov in bodo pomoči pravično razdeljene. Za nas velik strošek predstavljajo plače, težava bo tudi zagotavljanje likvidnosti. Gre za področja, ki so upoštevana tudi v predlogu zakonskega paketa. Kaj več pa v tem trenutku težko rečemo, saj še ne poznamo vseh podrobnosti predloga,« je predlagane interventne ukrepe komentiral Igor Hafnar, direktor Iskre ISD iz Kranja. Ob tem je poudaril, da bodo gospodarstvo in trgi tudi po koncu izrednih razmer potrebovali kar nekaj časa za okrevanje.

Tudi Uroš Frantar, direktor šenčurskega Tinexa, pozdravlja pripravljene ukrepe: »S sprejemom novih in dodatnih ukrepov bomo lažje prebrodili težavne mesece, ki so pred nami. Ključno nam je ohraniti vsa delovna mesta, za delavce, ki so doma ali na čakanju, pa zagotoviti čim manjši izpad dohodka. Ključno je, da se ti ukrepi sprejmejo čim hitreje oziroma začnejo veljati takoj. Treba pa bo sprejeti dodatne ukrepe tudi za čas, ko bo gospodarstvo okrevalo oziroma izhajalo iz krize.«

V Sumidi Slovenija v prvem odzivu pozitivno ocenjujejo ukrepanje vlade. »Cilj ukrepov za gospodarstvo je jasen, ohraniti delovna mesta, ohraniti delovanje podjetij ter ohraniti mesto na trgu. Pri čemer je za nas ključna čimprejšnja in uspešna izvedba predlaganih ukrepov. Vsekakor bo treba počakati na sprejem zakona in videti tudi vse izjeme in omejitve, ki bodo veljale,« je dejal direktor Primož Egart. V podjetju, ki deluje kot dobavitelj sestavnih delov avtomobilski industriji, sicer že od začetka pojava koronavirusa na Kitajskem čutijo posledice, vse bolj se soočajo tudi z upadom naročil, prava neznanka pa je, kdaj se bo spet vzpostavila celotna dobaviteljska veriga in kako dolga bo kriza povpraševanja. »Ukrepi, sprejeti v protikorona zakonu, bodo veljali do 31. maja, glede na probleme je to relativno kratka doba. Zavedamo pa se, da moramo predvsem sami ustrezno ukrepati in da gre pri tem zakonu za obliž na rane gospodarstva,« je dodal.

V Fraportu Slovenija ocenjujejo, da je vlada v kratkem času pripravila dober predlog, ki bo podjetjem pomagal premostiti prve mesece. »Vsekakor pa bodo potrebni še nadaljnji ukrepi. Konkretno za našo panogo lahko rečemo, da bodo posledice koronavirusa enormne, vzpostavitev normalnega delovanja pa velik izziv,« so poudarili.

Tudi v družbi Goodyear Dunlop Sava Tires pozdravljajo pozitivne spodbude, ki jih je za gospodarstvo in prebivalstvo pripravila vlada. »Verjamemo, da bodo ukrepi pripomogli k uspešnejšemu premagovanju nastale situacije. V tem trenutku je naše glavno poslanstvo, da poskrbimo za varnost naših zaposlenih in njihovih bližnjih, obenem pa z zmanjšano ekipo zaposlenih omogočimo nemoteno dobavo kupcem ter nadaljujemo priprave na ponovni zagon proizvodnje, čim bodo razmere to dopuščale. »

Rado Čulibrk, direktor Nika iz Železnikov, pa pravi, da naj si gospodarstvo najprej skuša pomagati samo. »Dlje ko bomo delali, dlje ko bomo prodajali svoje izdelke, zlasti v tujino, lažje bomo ohranili delovna mesta tudi po tej krizi. Šele ko res izčrpamo vse razpoložljive možnosti, da sami sebe preživimo s svojim delom, lahko prosimo državo za pomoč. Pomoč morajo prvi dobiti tisti, ki jim je država z ukrepom prepovedala delati. Torej gostinci, hotelirji, trgovci z neživilsko dejavnostjo ipd. Njim so prihodki čez noč padli na nič. Nujno potrebujejo takojšnjo pomoč,« je poudaril. Ob tem opozarja, da mora obstajati občutna razlika v plačah med tistimi, ki dnevno hodijo v službo in delajo, in tistimi, ki so doma. Tisti, ki ne delajo, naj dobijo nadomestilo v višini osemdeset odstotkov minimalne plače, ne glede na to, koliko sicer zaslužijo. »Bistvo zakona je, da ljudje in podjetja preživijo, ne da obogatijo. Če bi vsa podjetja izstavila državi račun za plače svojih zaposlenih, in še to za več mesecev, naša mala Slovenija seveda propade. Mislim, da se mnogi tega ne zavedajo,« je še dejal.