Stiske učenja na daljavo

Za boljšo šolo (66)

Končuje se drugi teden izobraževanja na daljavo, saj so se iz zdravstvenih razlogov sredi marca zaprle vse vzgojno-izobraževalne ustanove. Poučevanja na daljavo so vešči le redki učitelji, saj se je doslej izvajalo samo za tiste učence, ki so bili zaradi bolezni ali aktivnega udejstvovanja na športnem ali umetniškem področju velik del šolskega leta odsotni.

Šolanje na daljavo pomeni, da sta učitelj in učenec večinoma prostorsko in časovno ločena, vendar s pomočjo različnih medijev v učnem procesu kljub temu komunicirata in sodelujeta. Ne gre za samoizobraževanje, saj učenje organizira in usmerja šola. Glede na to, da večina naših šol v trenutku zaprtja ni bila tehnično in strokovno pripravljena na izobraževanje na daljavo, bi bilo verjetno najbolj smiselno prvi teden nameniti pripravam in usklajevanju, kako poučevati v novih razmerah, učence pa poslati na »prisilne« počitnice. V tem tednu bi se tudi starši lahko pripravili na nove razmere, saj je bilo treba poskrbeti za varstvo otrok in se hkrati organizirati za delo na domu.

Tako pa so lahko že prvi teden začele suvereno in kakovostno izvajati pouk na daljavo le tiste šole, ki imajo znanje in izkušnje s področja komunikacijskih tehnologij in so za njihovo uporabo usposobili in opremili tudi učence. Učenci so že prvi dan prejeli natančna navodila, kje so gradiva za vse predmete za ves teden. Učitelji so jih usmerjali k uporabi spletnih naslovov, vadnic in izobraževalnih portalov, spletnih učilnic in tiskanih učbenikov ter delovnih zvezkov. Naročali so jim, naj naloge prepišejo in jih rešujejo v svojih zvezkih. Opozorili so jih tudi na različna e-gradiva, ki so jih v uporabo brezplačno ponudile nekatere založbe. Starše ali starejše sorojence so prosili, naj otrokom, ki še ne znajo brati, preberejo učiteljeva navodila, sicer pa naj naloge rešujejo sami.

Tako opremljenih in inovativnih učnih okolij pri nas še ni veliko, saj večina pedagoških delavcev še vedno prisega na učiteljevo razlago in zapis učne snovi v zvezek. V tak koncept učenja še vedno sodijo predvsem učbeniki in delovni zvezki. Zato imajo v trenutnih razmerah takšne šole in posledično učenci precejšnje težave, saj se pričakuje, da bodo starši delno prevzeli vlogo učiteljev in da imajo vse družine doma računalnike in tiskalnike. V resnici pa je precej staršev kljub izrednim razmeram še vedno v službi ali delajo od doma, nimajo sodobne računalniške opreme ali niso dovolj izobraženi, da bi znali pomagati svojim otrokom pri učenju. Imajo pa vsi učenci doma tiskane učbenike in delovne zvezke, in če so se v šoli naučili učiti se, v teh dneh učno snov iz učbenikov lahko predelujejo tudi sami, si delajo zapiske in odgovarjajo na vprašanja.

V nastalih razmerah se bo dobro pokazalo, koliko otrok ima delovne in učne navade in ali so dovolj samostojni in odgovorni, da se samoiniciativno vsak dan lotijo šolskih obveznosti. Šole se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi otrokom pošiljale čim zanimivejša učna gradiva in učence motivirale za učenje, izboljšuje se tudi pomoč podpornih ustanov. V vsej vnemi izobraževanja na daljavo pa ne smemo pozabiti številnih družin, ki se v teh kriznih razmerah srečujejo s hudo stisko. Strah staršev, ali bodo obdržali službo in hkrati popolna nemoč, da bi svoje otroke pripravili do učenja. Ne morejo in ne znajo jim pomagati.