KŽK-ju odpovedali zakup zemljišč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 13:41

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je družbi KŽK Kmetijstvo odpovedal pogodbo za zakup državnih kmetijskih zemljišč, KŽK se je na to pritožil. Sklad je ob koncu januarja že objavil razpis za začasno obdelavo zemljišč, med kmetijskimi gospodarstvi je bilo za razpis veliko zanimanja.

Kranj – Sklad je julija lani KŽK-ju odpovedal zakupno razmerje. Iz sklada so pojasnili, da so to storili zato, ker je podjetje KŽK kmetijska zemljišča, ki so v lasti države in v upravljanju sklada, oddalo v podzakup, za kar ni pridobilo soglasja sklada. Kot je dejal direktor KŽK-ja Peter Burger, so skladu pojasnili, da z zemljišči niso razpolagali v nasprotju s pogodbo, pred sodiščem so tudi vložili tožbo glede nezakonitega odstopa od pogodbe in predlagali sodišču izdajo začasne odredbe.

»Sodni postopek še ni pravnomočno končan,« so sporočili iz KŽK-ja, kjer so prepričani, da bodo uspeli v sodnem sporu in dokazali, da je sklad nezakonito odstopil od pogodbe. V KŽK-ju so pojasnili, da zaplet sega v čase, ko je bil lastnik in direktor KŽK-ja še Damian Merlak, takrat naj bi, kot izhaja iz anonimnih prijav skladu, Merlakov sodelavec – pomočnik pri vodenju podjetja – zlorabil njegovo zaupanje in za dosego lastnih interesov, nezakonito in brez njegove vednosti, razpolagal s kmetijskimi zemljišči v zameno za plačilo, ki naj bi ga obdržal. Ker naj bi s svojim ravnanjem oškodoval KŽK, posledica tega ravnanja je odpoved zakupne pogodbe, so ga v KŽK-ju kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije.

Ponudbe za vse obdelovalne kose

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je ob koncu letošnjega januarja že objavil javni razpis za začasno obdelavo zemljišč, ki jih zdaj še obdeluje KŽK. Za razpis je bilo med kmeti veliko zanimanja, za približno 430 hektarjev zemljišč so oddali 1752 ponudb, oddali so jih prav za vse obdelovalne kose, vseh je bilo več kot šestdeset. Sklad bo o ponudbah odločil do konca tega meseca, v primeru, ko se za isti obdelovalni kos poteguje večje število kmetov, bo upošteval prednostni vrstni red upravičencev (solastnik, kmet mejaš ...). Kmetje bodo lahko dobili zemljišča v začasno obdelavo za dve leti, pri tem pa izbrani ponudnik ne bo mogel uveljavljati prednosti do zakupa pri razpisu za dolgoročni zakup, ki bo sledil po zaključku komasacijskih postopkov in sporazumnih razdelitev zemljišč. Izbrani ponudnik bo lahko dobil v obdelavo največ deset hektarjev zemljišč, posest pa bo lahko začel obdelovati potlej, ko jo bo prepustil dosedanji zakupnik. Zakupniki bodo za zemljišča plačevali uporabnino, kot jo bodo na skladu izračunali po veljavnem ceniku zakupnin.

Kdo ima prav, bo odločilo sodišče

V skladu so potrdili, da sedanji zakupnik, to je KŽK, ni oddal ponudb za začasno obdelavo zemljišč. »V KŽK-ju razpolagamo s pravnim mnenjem, iz katerega izhaja, da je bil razpis sklada nezakonit, saj niso bili izpolnjeni pogoji za oddajo zemljišč v začasno obdelavo, s čimer je bil kršen zakon o kmetijskih zemljiščih, ravnanje sklada pa nezakonito,« pojasnjuje direktor Peter Burger in dodaja, da bo KŽK za zavarovanje lastnih interesov ustrezno ukrepal. Za komentar KŽK-jevih navedb, da je bila odpoved najemnega razmerja nezakonita in da je nezakonit tudi razpis za oddajo zemljišč v začasno obdelavo, je direktorica sklada Irena Majcen odgovorila, da je odpoved najemnega razmerja v skladu z zakupno pogodbo in podzakonskimi akti sklada, ki dovoljujejo podzakup le, če z njim soglaša sklad. Kdo ima prav – KŽK ali sklad, bo odločilo sodišče, postopek že poteka, a obravnave doslej še ni bilo.

Kaj prinaša »črni scenarij« KŽK-ju

Kaj se bo zgodilo s KŽK-jem, če se bo zanj »črni scenarij« uresničil? Kot je dejal Peter Burger, v primeru odvzema zemljišč ne bodo mogli več pridelati zadosti krme za krave mlekarice in bodo morali čredo zmanjšati za devetdeset odstotkov, matično čredo krav mlekaric, ki so jo v desetletjih vzgojili z uspešno genetsko selekcijo, odpeljati v klavnico, v celoti opustiti prirejo mleka, ki se letno giblje okrog 3,5 milijona litrov, in odpustiti vsaj 22 delavcev. »To bi privedlo do propada uspešnega kmetijskega podjetja,« so prepričani v KŽK-ju.

Mlečnost krav so že zvišali za petino

V KŽK-ju so pod novim lastništvom in z novim vodstvom že začeli vlagati v hleve, izboljševati delovne procese, na novo zaposlovati. Mlečnost krav so že dvignili za več kot dvajset odstotkov, v Veterinarski ambulanti Trata so zaposlili štiri nove sodelavce ... Vse to delajo, kot pravi direktor Peter Burger, s prepričanjem v uspešno prihodnost in razvoj podjetja ter v dobro zaposlenih, lokalne skupnosti in slovenskih potrošnikov.