Matija Pirc, prvi učitelj v Idriji

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (242)

V Kropi se je 21. marca 1875 rodil profesor, zgodovinar in geograf Matija Pirc. Ob koncu vojne leta 1918 je bil komisar mariborskega muzeja. Preprečil je odtujitev muzejskih eksponatov. S pisanjem zgodovinskih in zemljepisnih knjig za slovenske šole se je ukvarjal tako rekoč vse življenje. Umrl je 24. februarja 1927 v Mariboru.

Med letoma 1882 in 1887 je obiskoval ljudsko šolo v Kropi, nato v letih 1887–1888 v Kranju. Med letoma 1888 in 1894 je šest razredov gimnazije opravil v Ljubljani, sedmi razred je 1894–1895 obiskoval na Dunaju. Šolanje na gimnaziji je končal v Novem mestu, kjer je leta 1897 maturiral. Na univerzi na Dunaju je najprej študiral pravo, nato zemljepis in zgodovino. Leta 1905 je napravil profesorski izpit. V letih 1903–1911 je služboval v Idriji, od leta 1911 pa na moškem učiteljišču v Mariboru, kot profesor do leta 1921 in kot ravnatelj do upokojitve leta 1926.

Med službovanjem v Idriji je leta 1905 postal prvi učitelj, leta 1909 pa tudi profesor. Med letoma 1915 in 1926 je bil blagajnik dijaške kuhinje v Mariboru. Najprej je bil profesor, potem pa ravnatelj na moškem učiteljišču v Mariboru. Kot ravnatelj je bil predsednik izpraševalne komisije za osnovne šole v Mariboru. Prvo četrtletje leta 1925 je opravljal posle oblastnega referenta za srednje šole v mariborski oblasti. Upokojil se je leta 1926.

Že v času službovanja v Idriji je sodeloval pri sestavljanju slovenskih učbenikov za srednje šole. Leta 1909 je napisal učbenik za zgodovino starega veka za višje razrede srednjih šol, skupaj s Francem Komatarjem pa sta leta 1911 napisala zgodovino srednjega in novega veka za višje razrede srednjih šol. Leta 1912 je napisal zgodovino novega veka za višje razrede srednjih šol in leta 1919 kratko zgodovino Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Jugoslovanska mučenika Zrinjski in Frankopan. V času med obema vojnama se je ukvarjal z zemljepisom. Leta 1823 je izdal kar tri knjige: Zemljepis slovenskega ozemlja za osnovne šole, Zemljepis Kraljevine SHS za meščanske šole in kot soavtor Ročni zemljevid slovenskega ozemlja.

Poljudne članke je pisal v Laibacher Zeitung, Slovenski narod, Vrtec in Zvonček, v času gibanja za Majniško deklaracijo pa je pisal tudi v Slovenskega gospodarja in Stražo.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Komendi se je 16. 3. 1772 rodil slovenski častnik feldmaršal Žiga Josip Novak. Leta 1789 je vstopil v avstrijsko vojsko. Leta 1805 je dobil čin stotnika, leta 1814 polkovnika. Bil je poveljnik obmejnega polka. Leta 1827 je dobi čin divizionarja, nato generalmajorja in leta 1833 feldmaršal-poročnika. Leta 1816 je postal baron.

V Zapužah pri Radovljici se je 16. 3. 1853 rodil zgodovinar Josip Apih. Napisal je več zgodovinskih razprav. Leta 1888 je objavil pomembno delo Slovenci in leto 1848.

V Kranju se je 17. 3. 1688 rodil slikar Josip Layer, prvi znani slikar znane družine.

Dne 18. 3. 1414 so zadnjič opravili obred ustoličenja koroškega vojvode ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu. Vojvodi Ernestu Železnemu je zadnjič izročil oblast slovenski kmet.

V Bohinjski Bistrici se je 18. 3. 1906 rodila pisateljica Joži Munih Petrič.

V Mirni Peči se je 19. 3. 1906 rodil motociklistični dirkač Ludvik Starič z vzdevkom Leteči Kranjec. Kot poklicni voznik je bil zaposlen v Kranju.

V Dražgošah se je 21. 3. 1913 rodil slikar Gabrijel Stupica. Bil je med ustanovitelji Grupe 69, član SAZU. Njegove naj bi bile besede: »Največje neumnosti sliši slika v muzeju …«

V Radovljici se je 22. 3. 1885 rodil zgodovinopisec Jože Jenko. Raziskoval je zgodovino železnic na slovenskem narodnostnem ozemlju. Zaradi narodne zavednosti je bil konfiniran v času prve in druge svetovne vojne. Umrl je 21. 10. 1967 v Ljubljani.