Od leve: deželna poslanka Ana Blatnik, predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem Danijela Topar in častna predsednica Zveze Milka Kokot

Praznik v znamenju obletnic

Zveza slovenskih žena na Koroškem je v soboto, 7. marca, povabila svoje članice, skupaj jih je blizu 300, v Kulturni dom Ledince (Ledenitzen) v občini Bekštajn (Finkenstein) na osrednjo proslavitev 8. marca, praznika žena. Potekala je v luči štirih obletnic: 110-letnice praznovanja tega praznika in še posebej obletnic, povezanih s Koroško: 100. obetnice plebiscita o poteku južne koroške oziroma severne slovenske meje, 75. obletnice konca druge svetovne vojne in 65. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe. V duhu vsebine teh obletnic je bila postavljena tudi scena na glavnem odru. Izpod stropa so se vili trakovi, na katerih so bili napisana imena koroških Slovenk, pregnanih in tudi umrlih v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrueck. Protinacistični upor koroških Slovenk in Slovencev je bil namreč eden od dejanj, zaradi katerih je bilo leta 1955 določeno sedanje ozemlje Republike Avstrije in ji vrnjena državnost.

Predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem Danijela Topar iz Škofič, po poklicu novinarka urednica v slovenskem programu koroškega deželnega studia ORF v Celovcu, je v nagovoru poudarila pomen, ki so ga imele in ga še imajo koroške Slovenke v prizadevanjih za narodnostno, kulturno in jezikovno enakopravnost. Spomnila je na dr. Angelo Piskernik in Milko Hartman, ki sta se pred plebiscitom pogumno postavili v bran slovenstvu in izrazili strah, kaj bo, če bo zmagala nacionalistična nemška stran. Tudi obe slavnostni govornici, zvezna poslanka Zelenih Olga Voglauer in deželna poslanka in predsednika Zveze socialdemokratskih žena Koroške Ana Blatnik, sta poudarjali samozavest in pogum koroških Slovenk, ki so v preteklosti in tudi sedaj vzgajajo svoje otroke in vnuke v slovenskem duhu. Olga Voglauer je svoj govor sklenila z upanjem, da leta 2030, deset let po stoletnici plebiscita, na Koroškem ne bo več govora »o Korošcih in koroških Slovencih, ampak o Korošcih in Korošicah, ki so, ne glede na jezik, v tej deželi doma«.

V kulturnem programu je sodelovala pevska skupina Akzent pod vodstvom Anice Lesjak - Ressman, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega društva Jepa Baško jezero, dramska igralka Lara Vouk pa je brala spomine znanih koroških Slovenk dr. Angele Piskernik in Milke Hartman. Ta je ob plebiscitu zapisala: »Na Peci in na Obirju gorijo nemški kresovi, v dolini pa so temni slovenski domovi …«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / sreda, 14. avgust 2019 / 10:09

V vodstvu tekač iz Suhadol

V četrtek, 15. avgusta, se bo v Kranjski Gori nadaljevala tekaška serija Gorenjska, moj planet. Pogovarjali smo se z vodilnim v skupnem seštevku Markom Florjaničem.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...