Posredniki ali posojilojemalci

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / / 14:00

Komunalno podjetje Ljubljana v sodnem postopku od Gorenjske gradbene družbe (GGD) zahteva 2,012 milijona evrov domnevnega posojila, pri čemer naj bi GGD odigrala zgolj vlogo posrednika.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je minuli petek nadaljeval postopek, v katerem Komunalno podjetje Ljubljana, nekoč del skupine Cestno podjetje Ljubljana, od nekdanjega Cestnega podjetja Kranj, danes Gorenjske gradbene družbe, zahteva 2,012 milijona evrov. Gre za zadevo, ki sega v leto 2008, ko naj bi Cestno podjetje Ljubljana prek Komunalnega podjetja Ljubljana in Cestnega podjetja Kranj preneslo sredstva na podjetje CP Naložbe z vrsto posojilnih pogodb med podjetji, pri čemer pa naj bi dejansko šlo zgolj za prelivanje kapitala iz podjetja v podjetje. Pred sodnico Marijo Bakovnik sta stopila tedanji direktor Komunalnega podjetja Ljubljana Zvonko Šavor in nekdanji direktor Gorenjske gradbene družbe Branko Žiberna. Tretji glavni udeleženec zgodbe, nekdanji direktor Cestnega podjetja Ljubljana, ki je od leta 2013 v stečaju, Alojz Kramljak, se obravnave ni udeležil in se ni opravičil.

Zvonko Šavor je pojasnil, kako je do njega pristopil nadrejeni Kramljak in mu povedal, da bo Cestno podjetje Ljubljana prek Komunalnega podjetja Ljubljana posodilo 1,6 milijona evrov Cestnemu podjetju Kranj, to pa bo ta sredstva posodilo podjetju CP Naložbe, prek katerega so menedžerji CPL izvedli prevzem podjetja. Na vprašanja sodnice, čemu je bil denar na tako zapleten način speljan v podjetje CP Naložbe, je Šavor pojasnil, da mu tega Kramljak ni pojasnil, temveč naj bi šlo za sredstva za poplačilo obveznosti. Šavor je še dodal, da ni dvomil, da bodo sredstva dobili nazaj, saj je imelo CPL leta 2008 šestnajst milijonov evrov bilančnega dobička, posojilo pa naj bi vrnili prek dividend CPL v CP Naložbe, ki bi posojilo vrnili CP Kranj in naprej po verigi posojil. Do vračila posojila ni prišlo, temveč je bila podpisana vrsta aneksov za podaljšanje roka vračila, na koncu pa cesijska pogodba, s katero je CP Kranj preneslo terjatve do CP Naložbe na Komunalno podjetje Ljubljana, a je bilo CP Kranj zavezano kot porok za vračilo posojila. Šavor je povedal, da je zahteval realizacijo cesijske pogodbe, nakar ga je nadzorni svet KPL odstavil s položaja in zamenjal nadzorni svet. Z direktorjem CP Kranj Žiberno sta se kljub podpisani pogodbi za 1,6-milijonsko posojilo med podjetjema prvič srečala šele takrat na hodniku kranjskega sodišča. Kot je zaključil Šavor, je KPL v ta posel vstopil izključno po navodilih direktorja CPL Kramljaka, iz uprave CPL naj bi po njegovih navedbah dobili tudi sestavljene vse posojilne pogodbe. V dokumentaciji pa se je znašla tudi kompenzacijska pogodba med KPL in CP Kranj, ki jo je Šavor označil za ponaredek ali čisto neumnost, saj KPL ni bil nikoli nič dolžan CP Kranj, tako ni bilo česa kompenzirati. Dokument pa je celo označil za kaznivo dejanje.

Drugi je na prostor za priče stopil že nekdanji direktor CP Kranj, danes Gorenjske gradbene družbe, Branko Žiberna, ki pred upokojitvijo opravlja še vlogo svetovalca podjetju. Zaradi oddaljenosti se dogodkov ni dobro spominjal, v odgovorih na vprašanja sodnice pa je sledil navedbam Šavorja, da ni šlo za posojila, ampak za prelivanje kapitala, pri katerem je kot posrednik nastopilo CP Kranj. Kot je dejal Žiberna, je takrat zaupal posel direktorju CPL Kramljaku, saj bi sredstva zgolj prelili. »To smo storili še isti dan. Pogodb še nismo imeli v rokah, saj so jih pripravljali v CPL. Kasneje so se sklepali pogodbeni aneksi do leta 2011, četrtega pa nisem več hotel podpisati, saj sem ocenil, da je čas, da se stvari uredijo. Za ureditev sem imenoval posebno komisijo, ki jo je vodil Franc Kosi, kako so dogovori potekali naprej, pa vam bo povedal on,« je povedal Žiberna. »Štel sem, da je zadeva rešena, tudi nobenih znakov ni bilo, da bi bilo CP Kranj še komu kaj dolžno. Začelo se je po stečaju CPL, ko je tudi Komunalno podjetje Ljubljana pristalo v stečajni masi. Dejstvo je, da s pogodbo CP Kranj ni imelo ne koristi ne škode, razen da moram biti danes tukaj,« je dodal

Obe stranki sta ocenili, da je nujno zaslišanje še nekaterih prič, med njimi tudi Kramljaka, zato se bo sojenje nadaljevalo 6. aprila z zaslišanjem prič, pri čemer je sodnica nakazala tudi možnost prisilne privedbe Kramljaka, če se ta na vabilo ne bi odzval.