O kaznovanju v šoli – 5. del

Za boljšo šolo (64)

V pravilih šolskega reda, ki so del vzgojnega načrta, šole zapišejo, kako bodo ukrepale v posameznih primerih kršitev šolskih pravil. Prekrški so običajno razdeljeni na lažje in težje kršitve. Vsepovsod so najpogostejše kršitve različne oblike verbalnega, psihičnega in fizičnega nasilja med učenci. Pri prvih dveh prednjačijo dekleta, ki so zelo nagnjena k opravljanju, širjenju laži in izločanju katere od deklic iz prijateljskega kroga. Nasilja med dekleti se zlepa ne opazi in ga je zelo težko odpravljati, saj se deklic ne da prisiliti k medsebojnemu sprejemanju in razumevanju. Vedno je najmanj ena odveč, in neredko so razdeljene v več taborov. S fanti je lažje, saj v navalih jeze fizično obračunajo med seboj, se zelo hitro pomirijo in že naslednji dan znova prijateljujejo. Bolj zagonetni so pojavi kraj in izsiljevanj ter prve izkušnje z alkoholom in prepovedanimi drogami. Zelo moteč prekršek je tudi ponavljajoče se motenje pouka, žaljiv odnos do učiteljev, divjanje po šolskih hodnikih in nepisanje domačih nalog.

Kazni za prekrške se stopnjujejo. Prvi vzgojni ukrep je opozorilo učencu, naj preneha z neprimernim vedenjem. Če učenec opozorila ne upošteva, sledi pogovor, ponekod prekrške zapisujejo v posebne zvezke. Če pogovor, v katerem učenec običajno vse obljubi, ne zaleže, se učitelj lahko obrne po pomoč k razredniku ali pa kar sam povabi starše pogovor. Sodelovalni starši otroka doma trdo primejo in razmere se izboljšajo. Nekateri starši pa takšne klice ali pisma učiteljev, zlasti če pišejo prepogosto in ne da bi vedeli drug za drugega, razumejo kot njihovo nemoč, da bi v šoli vzpostavili potrebno disciplino.

Ponekod v šolska pravila zapišejo celo zahtevo, da morajo starši priti sredi dopoldneva v šolo po svojega otroka, ki je naredil prekršek. Takšno nepremišljeno ravnanje znižuje ugled in strokovno moč učiteljev, zato bi morale šole izkoristiti vse notranje vzgojne ukrepe, preden bi iskale pomoč staršev. Posamezni učitelj se lahko obrne po nasvet na svoje kolege, razrednika, šolsko svetovalno službo ali ravnatelja. Najprej pa si mora priznati, da težav ne more rešiti sam. In da si pred kršitvami ne smemo zatiskati oči in jih pometati pod preprogo. V tem primeru prekrški kasneje izbijejo tako silovito, da sledijo pritožbe staršev, sledijo prijave na šolsko inšpekcijo in zgodbe zaidejo v medije.

Odločitev, koliko vrst vzgojnih ukrepov in kako se bodo stopnjevali, sprejme vsaka šola po svoje. Zakon o osnovni šoli govori v poglavju o vzgojnem delovanju šole samo o vzgojnih opominih kot zadnji obliki kaznovanja za neprimerno vedenje.

Učencu lahko šola izreče vzgojni opomin največ trikrat v posameznem šolskem letu, in sicer šele ko so bili uporabljeni vsi drugi vzgojni ukrepi oziroma kazni in niso prinesli želenega učinka. Vzgojni opomini se ne prenašajo v novo šolsko leto. Ker je število vzgojnih opominov omejeno na tri, učenca, ki še naprej hudo krši šolska pravila, ni mogoče več kaznovati drugače, kot da šola začne postopek prešolanja učenca na drugo osnovno šolo. Da bi v najtežjih primerih šola vseeno omogočila učencu čim več priložnosti za odpravo neprimernega vedenja, se predvidijo številne predhodne manjše kazni, kot so individualno učenje, menjava oddelka, pogovori s svetovalno službo in ravnateljem, ustni in pisni opomini razrednika …