V visokogorju še vedno velja znatna nevarnost plazov. / Foto: Jasna Paladin

Znatna nevarnost za plazove

Na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo, da je v visokogorju, sploh v Julijskih Alpah, zapadlo veliko snega. Nevarnost plazov na petstopenjski evropski lestvici ostaja na tretji stopnji.

Ljubljana – »Pričakovati je bilo, da se zima ne bo poslovila, ne da bi pokazala zobe. Če smo se pritoževali nad pičlo snežno odejo in pravimi jesenskimi temperaturami, nas je v zadnjih dneh le nagradila z nekaj beline. Snežna odeja se je minuli teden v Julijskih Alpah nad 1600 metri odebelila za približno meter, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa do trideset centimetrov. Sneg je rahel in mehak ter nad okoli 1700 metrov suh. Nižje je sprva padal moker sneg, čez dan pa je ob ohladitvi zapadlo nekaj centimetrov suhega snega. Snežna odeja je deloma pomrznila, veliko je zametov, nastale so nove opasti. Vetru izpostavljeni grebeni so močno spihani, predvsem tam je sneg trd in poledenel,« je razmere v gorah v petek opisal Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor gorskega reševanja, ter planince in turne smučarje pozval, naj se visokogorju minuli konec tedna izognejo.

Kot kaže, so bili nasveti uslišani, saj gorski reševalci ta konec tedna v gorah niso posredovali. A nevarnost plazov še ni minila. Kot je objavljeno v plazovnem biltenu Agencije RS za okolje, je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov v Julijskih Alpah tudi danes in jutri, v torek in v sredo, še vedno tretje stopnje, torej znatna, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa le še zmerna. Predvsem so nevarna mesta z napihanim novim snegom, ki so zaradi močnega jugozahodnika predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov in sedel. Na strmejših pobočjih se lahko sprožijo manjši plazovi nesprijetega snega, že ob manjši obremenitvi snežne odeje pa lahko predvsem na mestih z napihanim snegom sprožite kložast plaz, opozarjajo na Arsu. Posamezni plazovi se lahko s strmejših pobočij sprožijo tudi spontano. Na vetru izpostavljenih legah, kjer je novi sneg spihan do stare podlage, je nevarnost zdrsov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 12. januar 2024 / 16:20

Štorklja v Žabnici pozimi

Žabnica – O tem, da je v oktobru v gnezdo pri šoli v Žabnici priletela štorklja, smo v našem časopisu že pisali. Takrat ni bilo jasno, ali bo tu prezimila ali se bo odpravila naprej proti jugu. Kot...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...