Znatna nevarnost za plazove
Na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo, da je v visokogorju, sploh v Julijskih Alpah, zapadlo veliko snega. Nevarnost plazov na petstopenjski evropski lestvici ostaja na tretji stopnji.
Ljubljana – »Pričakovati je bilo, da se zima ne bo poslovila, ne da bi pokazala zobe. Če smo se pritoževali nad pičlo snežno odejo in pravimi jesenskimi temperaturami, nas je v zadnjih dneh le nagradila z nekaj beline. Snežna odeja se je minuli teden v Julijskih Alpah nad 1600 metri odebelila za približno meter, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa do trideset centimetrov. Sneg je rahel in mehak ter nad okoli 1700 metrov suh. Nižje je sprva padal moker sneg, čez dan pa je ob ohladitvi zapadlo nekaj centimetrov suhega snega. Snežna odeja je deloma pomrznila, veliko je zametov, nastale so nove opasti. Vetru izpostavljeni grebeni so močno spihani, predvsem tam je sneg trd in poledenel,« je razmere v gorah v petek opisal Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor gorskega reševanja, ter planince in turne smučarje pozval, naj se visokogorju minuli konec tedna izognejo.
Kot kaže, so bili nasveti uslišani, saj gorski reševalci ta konec tedna v gorah niso posredovali. A nevarnost plazov še ni minila. Kot je objavljeno v plazovnem biltenu Agencije RS za okolje, je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov v Julijskih Alpah tudi danes in jutri, v torek in v sredo, še vedno tretje stopnje, torej znatna, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa le še zmerna. Predvsem so nevarna mesta z napihanim novim snegom, ki so zaradi močnega jugozahodnika predvsem na severnih in vzhodnih straneh grebenov in sedel. Na strmejših pobočjih se lahko sprožijo manjši plazovi nesprijetega snega, že ob manjši obremenitvi snežne odeje pa lahko predvsem na mestih z napihanim snegom sprožite kložast plaz, opozarjajo na Arsu. Posamezni plazovi se lahko s strmejših pobočij sprožijo tudi spontano. Na vetru izpostavljenih legah, kjer je novi sneg spihan do stare podlage, je nevarnost zdrsov.