
Seks in politika
Je spolno življenje politikov njihova zasebna zadeva ali se tiče tudi javnosti? Zlasti v primerih, ko skačejo čez plot. V teh rečeh imamo dva »modela«: francoskega, ki zasebnost politikov skriva, in angloameriškega, ki jo razkriva …
Vzdušje »vseenosti«
Poglejmo najprej v Francijo. »Francijo pretresa afera Griveaux, saj se je prvič zgodilo, da je visoki politik odstopil od kandidature, potem ko je izbruhnil škandal, povezan z njegovo zasebnostjo. Nepisano pravilo je, da francoski mediji ne poročajo o zasebnem življenju politikov … V Franciji so mediji do zasebnosti politikov, sploh kar zadeva njihove 'zdrse', zelo prizanesljivi in načeloma o njej ne poročajo. Dolga leta je bila francoska javna skrivnost, da je imel predsednik Francois Mitterrand nezakonsko hčerko, Paris Match je šele leta 1994 objavil to, kar so vedeli vsi. Še eden takih redkih primerov je bilo poročanje francoske izdaje revije Closer leta 2014, ko je razkrila, da ima takratni francoski predsednik Francois Hollande, čigar uradna spremljevalka je bila Valerie Trierweiler, razmerje z igralko Julie Gayet …« Kako pa je v Ameriki?
»Ameriški in britanski mediji imajo do zasebnosti politikov precej drugačno prakso. Afera z Monico Lewinsky, ki je pricurljala v medije, je takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona pripeljala do postopka impičmenta. 'Če gledamo sam koncept zasebnosti kot tak, je jasno, da so francoski primeri (Mitterand, Hollande) jasen pokazatelj, kako je ta koncept zasebnosti definiran kulturno, povezan je z določeno kulturo, zgodovinskim prostorom, navadami,' pravi profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević in dodaja, da so že znotraj Evrope prakse v državah zelo različne. 'Britanski mediji so, kar se tega tiče, najbolj agresivni v Evropi, na drugi strani so Francozi znani po tem, da se ne vmešavajo v zasebno življenje politikov in delno tudi drugih znanih oseb oz. to ni sestavni del medijske agende. Tudi zato, ker so pogledi družbe na to enostavno različni … Zadnjih nekaj let pa je, kakor to poimenuje Milosavljević, vzdušje 'vseenosti,' ko mediji sicer poročajo o zasebnosti politikov, a dejansko ni nobenih posledic, z izjemo na nižji, predvsem lokalni ravni. Za Johna Kennedyja se je na primer vedelo, da ima vrsto ljubic, pa o tem ni pisal noben ameriški medij. Za vrsto predsednikov se je vedelo za njihove različne življenjske navade ali značilnosti, pa o tem ni poročal noben ameriški medij, ne v 20. letih, ne v 40. letih, ne v 60. letih prejšnjega stoletja. Ameriška javnost na primer sploh ni vedela, da je Roosevelt na vozičku. Mediji so enostavno menili, da določene stvari spadajo na področje zasebnega življenja, da gre za neke osebne specifičnosti, ki niso neposredno povezane s sposobnostjo in delovanjem te osebe kot politika, in o tem kolektivno niso poročali,' pravi Milosavljević. Kot pravi sogovornik, se je ta drža spremenila v zadnjih 40 letih. 'Zakaj? Nekateri to pripisujejo razmahu novih, tabloidnih medijev in bolj agresivni drži že obstoječih, pojavila se je kabelska televizija, ki je morala o nečem poročati. Tipičen primer danes je Fox News, ki je 24 ur poln domnevnih novic, večino programa dejansko zasedajo studijske razprave in komentiranje. To komentiranje je zelo blizu komentiranju ne kakšnih političnih elementov in ekonomskih diskusij, ampak bolj moralizirajočim pogledom udeležencev v studiu. Delno ta medijska in s tem povezana sprememba preostalih drž, ki se je pokazala tudi s primerom Billa Clintona in Monice Lewinsky, odraža ta zasuk v ZDA, kjer pa so razmere danes nekoliko drugačne. Dejstvo, ki potrjuje nekatere teorije s področja nevromarketinga. Namreč, ko so ljudje o neki zadevi zelo močno prepričani ali jo močno podpirajo, jih še tako trdna in jasna dejstva pri tem ne premaknejo. Primer Trumpa in njegovega stališča ter obnašanja do žensk, jasnih primerov, ko je bilo izpričano bodisi njegovo vulgarno vedenje bodisi obtoževanje o spolnem nasilju in tako naprej, vse te stvari so šle skozi medije, vendar pa hkrati tudi skozi politični proces brez kakršnih koli posledic.'« (Vir: Ksenija Tratnik, MMC RTV SLO)
Bernie proti Donaldu
»Američani so naveličani predsednika, ki nenehno laže.« To je na enem od predvolilnih shodov izjavil Bernie Sanders, ki med demokratskimi kandidati trenutno vodi. Njegovo izjavo bodo potrdile ali ovrgle novembrske volitve.
Virus in cenzura neomejena
»Cenzura ni omejena na avtoritarne države – pomislite na razkritja Edwarda Snowdna o razširjenem nadzoru.« To pa je izjavil kontroverzni kitajski umetnik Aj Vejvej. Se strinjamo in dodamo, da tudi novi koronavirus ni omejen na avtoritarno Kitajsko. Našo sosedo Italijo je že okužil in prišel do Gorice …