Čez sto tisoč beguncev

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / sobota, 31. oktober 2015 / 09:57

Postopek oskrbe in registracije novih beguncev se je v zadnjih dneh pospešil, v Slovenijo pa na pomoč prihaja tudi štiristo policistov iz držav Evropske unije.

Na pomoč bo prišlo 400 policistov iz držav EU

Množičen dotok beguncev v Slovenijo še ni pojenjal. V drugem valu jih je v prvih trinajstih dneh (do četrtka zjutraj) v našo državo preko meje s Hrvaško vstopilo že več kot 102 tisoč. Po nedeljskem vrhu EU-Balkan v Bruslju, na katerem so se voditelji enajstih držav Evropske unije in Zahodnega Balkana, po katerih poteka begunska pot, v sedemnajstih točkah med drugim tudi zavezali k izboljšanju medsebojnega obveščanja o toku beguncev in migrantov po balkanski poti od Grčije do Nemčije ter dogovorili o krepitvi sprejemnih zmog­ljivosti in zaostritvi nadzora na zunanji meji, so v Sloveniji vzpostavili nov sistem oskrbe in registracije beguncev kar na vlaku na železniškem mejnem prehodu Dobova, ki po oceni državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica deluje odlično, konec pa je tudi nenapovedanih prehodov čez zeleno mejo v Rigoncah, kar je bil eden glavnih očitkov Slovenije nekooperativni Hrvaški. Na meji z Avstrijo ostaja najbolj obremenjena izstopna točka Šentilj, avstrijske oblasti pa so ta teden že začele omenjati možnost postavitve nizke ograje na meji s Slovenijo, da bi lažje nadzirali vstop beguncev. Resnici na ljubo, o postavitvi ograje oziroma, kot pravijo, tehničnih pregrad razmišljajo tudi oblasti v Sloveniji. Premier Miro Cerar sicer pravi, da si kot Evropejec tega ne želi, a bo država v to prisiljena, če se zaveze z nedeljskega mini vrha EU-Balkan ne bodo v zadostni meri uresničevale. V našo državo bo sicer v naslednjih dneh v skladu z bruseljskim dogovorom na pomoč pri obvladovanju begunskega toka prišlo 400 policistov iz držav EU, prvi med njimi so že tu. Slovenija od Evropske komisije pričakuje tudi deset milijonov evrov pomoči.

Pobuda za referendum o vojaških pooblastilih

V pomoč pri reševanju begunske situacije so v Sloveniji vključili tudi vojsko, trenutno na najbolj obremenjenih območjih pomaga več kot šeststo vojakov, večina pa jih na zahtevo policije pomaga pri širšem varovanju državne meje. Nič pa ne kaže, da bodo vojaki v kratkem začasno prejeli tudi policijska pooblastila, saj so predstavniki Radia Študent v sredo v državni zbor vložili zbrane podpise za začetek referendumskega postopka o na hitro spremenjenem zakonu o obrambi. Pobudniki referenduma navajajo, da se z dopolnjenim zakonom o obrambi begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države, pri čemer po besedah predstavnika radia Mateja Jankoviča politika o konkretnem problemu »ni bila sposobna izvesti konkretne javne razprave, pač pa je posegla v zakon in spremenila razmejenost policije in vojske«. »Ne gre za varnostno krizo, gre za humanitarno krizo,« je še izpostavil. Večina parlamentarnih strank potezo Radia Študent označuje za nedržavotvorno in nerazumno.

Ustavni sodniki dopustili referendum

Ustavno sodišče je minuli četrtek sporočilo, da bo dopustilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami ra­znospolnih parov. Referendum je predlagala Koalicija za otroke gre, katere sopredsednika sta Metka Zevnik in Aleš Primc. Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s petimi glasovi za in štirimi proti. Metka Zevnik je po objavi odločitev ustavnega sodišča izrazila veselje, ker je »ustavno sodišče odločilo v prid ljudi, in ne elite«, saj je po njenem državni zbor nasilno prekinil zbiranje podpisov in ljudem vzel glas, ustavno sodišče pa jim ga je vrnilo. V koaliciji so se sicer odločili, da podpisov ne bodo več zbirali, saj jih imajo zbranih že dovolj. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je dejala, da je treba odločitev ustavnega sodišča spoštovati, čeprav jo sama obžaluje. Ob tem občuti strah, da bi referendumska razprava poglabljala nestrpnost.

Zamenjali vodstvo SDH

Novi nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je v ponedeljek na izredni seji tri leta pred iztekom njenega mandata odpoklical upravo holdinga, ki sta jo sestavljala Matej Pirc in Matej Runjak. Novi predsednik uprave SDH, ki bedi nad 13 milijardami državnega premoženja, je po­stal Marko Jazbec, dosedanji član uprave Hotelov Bernardin, članici uprave SDH pa sta še Anja Strojin Štampar, ki je do sedaj delala v upravi Kada, in Nada Drobne Popovič, dozdajšnja uslužbenka SDH. Državni zbor je novi nadzorni svet holdinga potrdil sredi julija, že ob njegovem imenovanju pa so se pojavili namigi, da bodo v kratkem zamenjali Pirca in Runjaka.