Muzejskih Nekoč in danes

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 26. februar 2020 / 17:26

Ob petinšestdesetletnici delovanja Gorenjskega muzeja je v Gorenjskem glasu izhajal podlistek. Prispevki strokovnih sodelavcev muzeja so pred dnevi izšli v knjižici Nekoč in danes.

Kranj – V Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše, ki deluje v sklopu Gorenjskega muzeja, so v četrtek zvečer predstavili knjižico Nekoč in danes, v kateri so zbrani podlistki, ki so v letu 2018, ko so v muzeju praznovali 65 let obstoja in delovanja, izhajali v Gorenjskem glasu. Povabljena k uvodnemu nagovoru je direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak med drugim povedala: »Z Gorenjskim muzejem že dolga leta zelo dobro sodelujemo na različne načine. Tako je Jelena Justin, ki sicer že 15 let v našem časopisu piše o gorah, ob 65-letnici muzeja predlagala podlistek, v katerem bi zgodbe o muzejskih predmetih, dogodkih iz preteklosti, skratka o naši dediščini, pisali muzejski sodelavci, vsak s svojega strokovnega področja.« Ob tem je poudarila, da se ji je predlog zdel dober tudi zato, ker so bralci ob zapisih lahko spoznavali njihove avtorje, skrbnike naše dediščine. Bralci vendarle v časopisih ne iščejo zgolj rumenih vsebin, pomembna je tudi kultura, ki jo moramo zato toliko bolj negovati.

Njene besede je potrdila tudi urednica knjižice Nekoč in danes muzealka Jelena Justin: »Podlistek je bil dobro bran, lahko bi rekli, da so na ta način v muzej prišli tudi ljudje, ki sicer tja ne pridejo.« Knjižico, ki je zanimiv pregled 65-letne skrbi za kulturno dediščino, sicer sestavlja 48 prispevkov, muzejskih zgodb, ki jih je pisalo 17 strokovnih delavcev Gorenjskega muzeja. Nekateri teksti so povsem strokovni, spet drugih imajo izrazito avtorsko osebno noto. S tem so pisci še bolje prikazali delo, ki ga opravljajo – delo, ki je pogosto skrito v ozadju in se sploh ne vidi.

Ob predstaviti knjižice je Justinova prisotne najprej vrnila v leto 1953, ko doma in v svetu beležimo številne zanimive dogodke, med drugim je bil v današnji Prešernovi hiši ustanovljen tudi takratni Mestni muzej. V nadaljevanju je etnologinja Tatjana Dolžan Eržen predstavila posamezne kustodiate in službe v Gorenjskem muzeju, kako so ti nastajali in se z novimi sodelavci s področja arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine ... razvijali. O tem je moč prebirati tudi v posameznih prispevkih v knjižici, kjer beseda teče tudi o muzejski knjižnici in fototeki. Izvemo, da je imel muzej nekoč zaposlenega tudi svojega fotografa. Gorenjski muzej ima šest razstavišč, med drugim tudi v Bohinju, in poseduje več kot 74 tisoč inventariziranih enot, leta 2018 pa je zaposloval 32 ljudi. Lani so našteli kar 141.504 obiskovalcev.

Vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka Irena Jeras Dimovska je govorila o izkušnjah pri delu na tem področju, hkrati pa tudi o številnih selitvah, ki jih je v preteklosti doživel muzej, o problematiki depojev, pomenu dokumentacije posameznih predmetov ...

V zaključku večera je direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert spregovorila o prihodnjih ciljih, željah in potrebah. Kot je dejala, so eden večjih problemov dodatne površine, namenjene muzejskim depojem, obnoviti želijo Mestno hišo, vanjo namestiti dvigalo za obiskovalce, hkrati pa se trudijo na različne načine muzejsko dejavnost povezati s turizmom. V prihodnje načrtujejo tudi spremembo imena muzeja v Gorenjski muzej in galerije, saj je muzeju z januarjem pripojena tudi Galerija Prešernovih nagrajencev. Kot je zaključila Žibertova, ki je ravno v teh dneh nastopila nov petletni mandat, pa brez ustvarjalnih sodelavcev muzeju zagotovo ne bi šlo.