Nina Brochmann, Ellen Stokken Dahl, Zala tamala, prevedla Polona Mertelj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2020, 336 strani

Zala tamala

»Vulva ali čudovita češplja. Postavi se gola pred ogledalo in se dobro oglej. Območje spolovil se začenja pod trebuhom, z maščevjem, ki prekriva sramnico. To mehko območje se imenuje venerin griček. Med puberteto postane poraščen. Maščobna blazinica je pri nekaterih ženskah večja, pri drugih manjša. Zato osramje pri nekaterih ženskah nekoliko štrli iz trebuha, druge pa imajo bolj ploščate različice – oboje je povsem normalno. Če s pogledom zdrsneš po venerinem gričku navzdol, zagledaš vulvo, ki ima različne vzdevke – muca, češplja, finka, špranjica, podvozje, žemlja, fuflja, frača, mufna, pička, v slovarski slovenščini celo veselička. Norvežani jo imenujejo tudi miška. Vulva morda ni najpogosteje uporabljena beseda, toda če si ženska, je to anatomski izraz za predel med tvojimi nogami. Nekatere ženske (in večina moških) menijo, da se vidni, zunanji del ženskih spolnih organov imenuje vagina. Pravijo, da jim 'vagino preraščajo dlake'. Ali pohvalijo drugo žensko: 'O, mojbog, kako krasno vagino imaš.' Vendar to poimenovanje ni pravilno. Vagina ni poraščena, predvsem pa je ne vidimo zlahka. Je pa seveda zelo privlačna. Vagina je samo strokovni izraz za del tvojih spolovil, natančneje za nožnico, mišičasto cev, ki jo uporabljaš med penetrativnim seksom in ko rojevaš – povedano drugače, to je cev, ki vodi v maternico. Izrazoslovju se toliko posvečava zato, ker so naši spolni organi veliko več kot le vagina, ne glede na to, za koliko užitkov poskrbi. Večina tistih, ki ženska spolovila imenujejo vagina, v resnici misli vulvo. In prav z vulvo začenjava opis imenitnih ženskih spolnih organov …« (str. 17–18)

Tako se začenja prvo poglavje v tej knjigi, ki ima v slovenskem prevodu (iz angleščine) naslov Zala tamala in podnaslov »priročnik o negi in uporabi ženskih spolnih organov«. Naslova norveškega izvirnika (Gleden med skjeden) ne znam prevesti, v angleščini pa je zelo nazoren: »The Wonder Down Under«. Čudo tam spodaj, v katerega se zazre njena lastnica, potem pa še marsikdo drug. Avtorici knjige sta norveški zdravnici Nina Brochmann in Ellen Stokken Dahl, ki sta že kot študentki medicine pisali priljubljen blog o spolni vzgoji, iz njega je nastala ta knjiga, mednarodna uspešnica, prevedena v 35 jezikov. Ob listanju po njej pomislim, kako bi bilo, če bi imeli takšno knjigo že sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko je spolno zorela generacija, ki ji pripadava tudi moja tedanja sošolka Milena Miklavčič in podpisani … Ja, časi se res spreminjajo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 20. oktober 2015 / 14:23

S škarjami nad podnajemnico

Kaj se je dogajalo za zidovi nekdanjega samostana v Križah, kriminalisti še ugotavljajo, vse pa kaže, da naj bi štiridesetletna lastnica s škarjami smrtno ranila približno deset let starejšo podnajemn...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 16:53

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 16:02

Na Joštu kraljevala pašta

Radovljiško Baročno dvorano so preplavili zvoki violine in operno petje z ruskim pridihom; kolesarje, pohodnike in ostale obiskovalce Svetega Jošta nad Kranjem pa so minuli vikend v skušnjavo spravlja...

Kultura / petek, 18. julij 2014 / 14:13

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 17:00

Za vsako bolezen ena rož'ca raste

Tokrat smo Glasovi popotniki obiskali Rogaško Riviero, potem pa pot nadaljevali na Kozjansko. Spoznali smo Jelenov greben, okušali ročno pripravljeno slovensko čokolado in prisluhnili zgodbam brata Jo...

GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 15:00

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.