Nina Brochmann, Ellen Stokken Dahl, Zala tamala, prevedla Polona Mertelj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2020, 336 strani

Zala tamala

»Vulva ali čudovita češplja. Postavi se gola pred ogledalo in se dobro oglej. Območje spolovil se začenja pod trebuhom, z maščevjem, ki prekriva sramnico. To mehko območje se imenuje venerin griček. Med puberteto postane poraščen. Maščobna blazinica je pri nekaterih ženskah večja, pri drugih manjša. Zato osramje pri nekaterih ženskah nekoliko štrli iz trebuha, druge pa imajo bolj ploščate različice – oboje je povsem normalno. Če s pogledom zdrsneš po venerinem gričku navzdol, zagledaš vulvo, ki ima različne vzdevke – muca, češplja, finka, špranjica, podvozje, žemlja, fuflja, frača, mufna, pička, v slovarski slovenščini celo veselička. Norvežani jo imenujejo tudi miška. Vulva morda ni najpogosteje uporabljena beseda, toda če si ženska, je to anatomski izraz za predel med tvojimi nogami. Nekatere ženske (in večina moških) menijo, da se vidni, zunanji del ženskih spolnih organov imenuje vagina. Pravijo, da jim 'vagino preraščajo dlake'. Ali pohvalijo drugo žensko: 'O, mojbog, kako krasno vagino imaš.' Vendar to poimenovanje ni pravilno. Vagina ni poraščena, predvsem pa je ne vidimo zlahka. Je pa seveda zelo privlačna. Vagina je samo strokovni izraz za del tvojih spolovil, natančneje za nožnico, mišičasto cev, ki jo uporabljaš med penetrativnim seksom in ko rojevaš – povedano drugače, to je cev, ki vodi v maternico. Izrazoslovju se toliko posvečava zato, ker so naši spolni organi veliko več kot le vagina, ne glede na to, za koliko užitkov poskrbi. Večina tistih, ki ženska spolovila imenujejo vagina, v resnici misli vulvo. In prav z vulvo začenjava opis imenitnih ženskih spolnih organov …« (str. 17–18)

Tako se začenja prvo poglavje v tej knjigi, ki ima v slovenskem prevodu (iz angleščine) naslov Zala tamala in podnaslov »priročnik o negi in uporabi ženskih spolnih organov«. Naslova norveškega izvirnika (Gleden med skjeden) ne znam prevesti, v angleščini pa je zelo nazoren: »The Wonder Down Under«. Čudo tam spodaj, v katerega se zazre njena lastnica, potem pa še marsikdo drug. Avtorici knjige sta norveški zdravnici Nina Brochmann in Ellen Stokken Dahl, ki sta že kot študentki medicine pisali priljubljen blog o spolni vzgoji, iz njega je nastala ta knjiga, mednarodna uspešnica, prevedena v 35 jezikov. Ob listanju po njej pomislim, kako bi bilo, če bi imeli takšno knjigo že sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko je spolno zorela generacija, ki ji pripadava tudi moja tedanja sošolka Milena Miklavčič in podpisani … Ja, časi se res spreminjajo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 21. september 2016 / 15:50

Živina se vrača v dolino

Krvavec – Na večini gorenjskih planin se v teh dneh končuje pašna sezona. Na Krvavcu se običajno zaključi po malem šmarnu, to je 8. septembru. Letos so do nedelje, 18.septembra, kmetje že odgnali...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 30. december 2012 / 07:00

Božično-novoletni pihalci

Dobrodelnost se nadaljuje, Jerbas je bil razprodan, Pihalna godba Alpina Žiri pa že vrsto let pripravlja tradicionalen božično-novoletni koncert, ki je letos minil v znamenju 65. obletnice.

Prosti čas / nedelja, 30. december 2012 / 07:00

Na pragu praznikov (1)

Kičasto, bi bil najboljši izraz, ki ga lahko uporabimo v danem trenutku, ko na Dunaju v teh dneh pade mrak in ta zasije v vsej svoji božično-novoletni lepoti. Gorenjski glas je tokrat z ABC Turizmom p...

GG Plus / nedelja, 30. december 2012 / 07:00

Kar naprej na poti, pristal pa v filmu

Filmski režiser Andrej Mlakar se ima po očetovem rodu za Žirovca, mama Nežka je bila Tržičanka. Življenjska pot ga je vodila skozi osem slovenskih krajev: Medvode, Žažar, Žiri, Miklavž pri Ormožu, Šoš...

GG Plus / nedelja, 30. december 2012 / 07:00

Česa si želim(o)?

Pred koncem starega in v začetku novega leta je dopustno izraziti svoje želje v letu, ki prihaja. Zase, za svojo družino in za najbližje si želimo vedno enako: zdravja, sreče, blagostanja … Kako...

Šenčur / nedelja, 30. december 2012 / 07:00

Odpadki bodo dražji

Šenčur - Po novem letu bodo komunalne storitve dražje tudi v občini Šenčur. Občinski svetniki so namreč na zadnji seji potrdili višje cene zbiranja in odvoza bioloških in mešanih...