Nina Brochmann, Ellen Stokken Dahl, Zala tamala, prevedla Polona Mertelj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2020, 336 strani

Zala tamala

»Vulva ali čudovita češplja. Postavi se gola pred ogledalo in se dobro oglej. Območje spolovil se začenja pod trebuhom, z maščevjem, ki prekriva sramnico. To mehko območje se imenuje venerin griček. Med puberteto postane poraščen. Maščobna blazinica je pri nekaterih ženskah večja, pri drugih manjša. Zato osramje pri nekaterih ženskah nekoliko štrli iz trebuha, druge pa imajo bolj ploščate različice – oboje je povsem normalno. Če s pogledom zdrsneš po venerinem gričku navzdol, zagledaš vulvo, ki ima različne vzdevke – muca, češplja, finka, špranjica, podvozje, žemlja, fuflja, frača, mufna, pička, v slovarski slovenščini celo veselička. Norvežani jo imenujejo tudi miška. Vulva morda ni najpogosteje uporabljena beseda, toda če si ženska, je to anatomski izraz za predel med tvojimi nogami. Nekatere ženske (in večina moških) menijo, da se vidni, zunanji del ženskih spolnih organov imenuje vagina. Pravijo, da jim 'vagino preraščajo dlake'. Ali pohvalijo drugo žensko: 'O, mojbog, kako krasno vagino imaš.' Vendar to poimenovanje ni pravilno. Vagina ni poraščena, predvsem pa je ne vidimo zlahka. Je pa seveda zelo privlačna. Vagina je samo strokovni izraz za del tvojih spolovil, natančneje za nožnico, mišičasto cev, ki jo uporabljaš med penetrativnim seksom in ko rojevaš – povedano drugače, to je cev, ki vodi v maternico. Izrazoslovju se toliko posvečava zato, ker so naši spolni organi veliko več kot le vagina, ne glede na to, za koliko užitkov poskrbi. Večina tistih, ki ženska spolovila imenujejo vagina, v resnici misli vulvo. In prav z vulvo začenjava opis imenitnih ženskih spolnih organov …« (str. 17–18)

Tako se začenja prvo poglavje v tej knjigi, ki ima v slovenskem prevodu (iz angleščine) naslov Zala tamala in podnaslov »priročnik o negi in uporabi ženskih spolnih organov«. Naslova norveškega izvirnika (Gleden med skjeden) ne znam prevesti, v angleščini pa je zelo nazoren: »The Wonder Down Under«. Čudo tam spodaj, v katerega se zazre njena lastnica, potem pa še marsikdo drug. Avtorici knjige sta norveški zdravnici Nina Brochmann in Ellen Stokken Dahl, ki sta že kot študentki medicine pisali priljubljen blog o spolni vzgoji, iz njega je nastala ta knjiga, mednarodna uspešnica, prevedena v 35 jezikov. Ob listanju po njej pomislim, kako bi bilo, če bi imeli takšno knjigo že sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko je spolno zorela generacija, ki ji pripadava tudi moja tedanja sošolka Milena Miklavčič in podpisani … Ja, časi se res spreminjajo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 12:25

Star lovski prehod

Rjavčki vrh (1898 m n. m.) – Vrh, ki smo ga pred leti obiskali tako mimogrede, ko smo sestopali z Ojstrice. Tokrat ga bomo obiskali po strmi, stari lovski poti. Planinšca.

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 23:40

Opremili gasilska društva

Za nakup kompletov opreme za prve posredovalce v sedmih gasilskih društvih je Mestna občina Kranj namenila 23 tisoč evrov.

Rekreacija / / 23:39

Najtežji, a tudi najlepši

V nedeljo se je v deževnem vremenu odvil deseti Maraton Alpe Scott. Eno izmed najlepših in najtežjih gorskih kolesarskih preizkušenj pri nas sta dobila Gorenjca Uroš Komac in Tina Brelih.

Razvedrilo / / 23:38

Zasluži si le najboljše

V nedeljo je vstop med abrahamovce v družbi svoje družine, prijateljev in sodelavcev praznoval Brane Tičar - Gašper iz Nove vasi pri Preddvoru.

Razvedrilo / / 23:13

Fički na divjem zahodu

Idilični ranč na Lužah so v sproščenem kantrijevskem vzdušju preplavili legendarni fički, dobre volje pa ni manjkalo tudi v prenovljeni Kavarni Dvor ter v Medenem vrtu, ki je praznoval že pet sladkih...

Nasveti / / 23:08

O srečnem zakonu, III.

6. Poizkušajta se pogovoriti, kako vplivata drug na drugega. Vsak od naju daje varne ali nevarne signale in namige drugim možganom, ki stalno in neodvisno od naše volje preverjajo, ali je neko deja...