O kaznovanju v šoli – 1. del

Za boljšo šolo (60)

Besede kazen ne najdemo več v šolski zakonodaji, četudi je v šoli velikokrat izgovorjena in je med učenci, učitelji in starši še vedno živa.

Zakon o osnovni šoli v poglavju o vzgojnem delovanju šole pravi, da je vzgoja strokovno delo, ki mora potekati v skladu s pravili stroke, zakonom in internimi predpisi šole. Ti predpisi so vzgojni načrti in na njihovi osnovi napisana pravila šolskega reda, ki jih šole pripravijo v dogovoru z učenci in starši. V njih se predvidijo preventivne vzgojne dejavnosti, npr. svetovanje, usmerjanje, pohvale, priznanja in nagrade, pa tudi vzgojni ukrepi, kadar prihaja do kršitev. Šole so namreč dolžne zagotoviti varno in spodbudno okolje, da bodo učenci lahko dosegali temeljne cilje vzgoje in izobraževanja. Med cilji ni samo kakovostna splošna izobrazba, pač pa tudi skladen telesni, čustveni, moralni, socialni in duhovni razvoj.

V pravilih šolskega reda šole podrobneje opredelijo dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in določijo vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil. Vzgojni ukrepi oziroma po starem kazni, pa ne smejo omejiti osnovnih pravic učencev, ki jim jih daje zakon o osnovni šoli, npr. pravice do obiskovanja pouka in drugih organiziranih dejavnosti. Zato v današnji šoli motečega učenca ni mogoče poslati iz razreda in ga napotiti domov, kar se je dogajalo včasih, ni mu dovoljeno primazati klofute ali ga posesti v sramotilno klop ali postaviti v kot. Tudi obiska ekskurzije ali dneva dejavnosti mu ni mogoče prepovedati. Kar je po svoje velika sreča za »problematične« učence, saj bi jih bila sicer polovica vsak dan med šolskimi urami na hodnikih ali poslanih domov.

Zakon seveda ne pravi, da morajo učitelji križem rok gledati nered v razredu, pač pa določa, da je treba takšnim učencem zagotoviti izobraževanje v drugih oblikah organiziranega dela. V praksi to pomeni, da učitelj lahko pošlje učenca iz razreda, vendar ga mora potem prevzeti drug učitelj in mu zagotoviti pogoje za učenje. Da se pošiljanje iz razreda ne bi spremenilo v zabavo in nagrado, lahko poskrbita ta dva učitelja tako, da se kaznovanemu učencu naloži veliko več dela, kot bi ga moral opraviti v razredu. Da bo učenec uvidel, da je s svojim neprimernim vedenjem kršil pravico svojim sošolcem do nemotenega pouka in jim s tem naredil veliko škodo, ki jo je treba poravnati. Zgolj opravičilo včasih ni dovolj, saj imajo učitelji na voljo še številne druge možnosti, kako »nagraditi« takšnega učenca, da bo lahko zadovoljil svojo potrebo po nastopanju in postavljanju pred vrstniki. V primeru, da neki učenec moteče vedenje stalno ponavlja, naj bi učitelj o kršitvi šolskega reda obvestil razrednika, šolsko svetovalno službo in starše in poskrbel, da se prekršek zapiše v šolsko dokumentacijo. Vzgojne ukrepe je namreč treba beležiti, da ima razrednik ob morebitnih ponavljajočih se kršitvah dokaz, zakaj je potrebno poseči po najstrožjih ukrepih.

Ne moremo torej reči, da so učitelji pri prekrškarjih povsem nemočni, le način kaznovanja je postal drugačen, bolj zapleten in sofisticiran in terja več doslednosti in sodelovanja med učitelji. Z motečimi učenci se je treba več pogovarjati in raziskovati, kaj tiči za neprimernim vedenjem. Je otrok zgolj nevzgojen in narcisoiden, ali pa se za njegovim obnašanjem skriva velika stiska, ki kliče po obravnavi.