Zadružniki zaskrbljeni glede pogajanj

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 10. februar 2020 / 15:57

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, na srečanju zadružnikov: »Zdaj, ko imamo vlado v odstopu, me skrbi, kako bodo potekala pogajanja o skupni kmetijski politiki po letu 2020.«

Zgornje Pirniče – Zadružna zveza Slovenije vsako leto pripravi v začetku leta regijska srečanja zadružnikov, marca pa še tradicionalno srečanje zadružnikov v Portorožu. Letošnje srečanje zadružnikov gorenjske, kamniško-zasavske in ljubljanske regije je bilo v torek v Zgornjih Pirničah, kjer so zadružnikom predstavili aktualno dogajanje v kmetijstvu, predvidene spremembe kmetijske zakonodaje, usmeritve skupne kmetijske politike po letu 2020, novosti pri delu agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, poslovanje zadrug v Sloveniji ter še posebej v gorenjski, kamniško-zasavski in ljubljanski regiji, možnosti za sodelovanje zadrug z Zadružno oskrbo, ki je hčerinsko podjetje Kmetijske zadruge Ptuj, aktualno delo zadružne zveze, aktivnosti pri promociji slovenske hrane, ponudbo Deželne banke Slovenije ...

»Ne bomo se mogli več izgovarjati le na Bruselj«

Ko je Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, predstavil aktualno delo zveze, je dejal, da vse najbolj zanima to, kakšna bo prihodnja skupna kmetijska politika Evropske unije. »Zdaj, ko imamo vlado v odstopu, me malo skrbi, kako bodo v prihodnje potekala pogajanja. V Bruslju jih namreč nič ne zanima, ali Slovenija ima vlado oziroma pogajalce. A kakršnakoli že bo nova vlada, za nas je bistveno, da se izpogaja za to, kar slovensko kmetijstvo potrebuje. V novi finančni perspektivi bo kmetijska politika bolj kot doslej odvisna od države članice, Slovenija bo marsikaj lahko naredila po svoje, tako da se ne bo mogla več izgovarjati na Bruselj, češ – Bruselj določa, Bruselj ne dovoli ...« je dejal Vrisk. »Nikakor ne pristajamo na zmanjševanje denarja za kmetijstvo in podeželje. Če država ustreže vsem, ki stavkajo ali grozijo s stavkami, potem tudi za kmetijstvo denar ne bi smel biti problem. Z raznih koncev nam grozijo tudi bolezni – afriška prašičja kuga, ptičja gripa, kaj lahko se nam zgodi, da se bodo nekega dne meje zaprle, in takrat se bomo vprašali, od kje dobiti hrano. Upam, da se politika tega zaveda in da bo podpirala kmetijstvo,« je še dejal Vrisk in ob tem opozoril, da bodo hribovske kmetije opustile govedorejo, če ne bo premij za krave dojilje. V primeru, da država s pogajanji ne bo dosegla tega, kar potrebuje kmetijstvo za obstoj in nadaljnji razvoj, bodo tudi kmetje morali na shodu pred parlamentom ali kako drugače slovenski in evropski javnosti pokazati, da ne morejo 'kupiti vsega, kar bi jim politika rada prodala'. »V demokratični družbi bi pričakovali, da strokovni argumenti nekaj veljajo, a žal ni tako, več je mogoče doseči s trdo roko in glasnimi zahtevami,« je dejal Vrisk.

V zadružni zvezi se zavzemajo tudi za uveljavitev zadružne blagovne znamke, ki bi potrošnikom jamčila kakovostno domačo hrano. Zadovoljni so, da se stvari izboljšujejo pri javnih naročilih in da v Sloveniji narašča povpraševanje po domači hrani, pri tem pa težko razumejo, ko nekateri potrošniki želijo, da bi bila tudi domača hrana po enaki ceni kot denimo cenena iz uvoza. Spomladi bodo volitve v organe kmetijsko-gozdarske zbornice, pri tem pa je po Vriskovem mnenju zelo pomembno, da imajo v njih svoje mesto tudi zadružniki.

Poslovno sodelovanje šestih gorenjskih zadrug

Ko je Matjaž Podmiljšak iz zadružne zveze predstavil predlansko poslovanje zadrug v gorenjski, kamniško-zasavski in ljubljanski regiji, je dejal, da je bilo s teh regij predlani v zadružno zvezo vključenih osemnajst zadrug (ena manj kot leto prej), ki so v primerjavi z letom 2017 dosegle višje prihodke in odhodke, za četrtino manjši dobiček in za pet odstotkov manjšo izgubo. Odkup mleka in goveda je bil malo višji kot leto prej, odkup lesa za tretjino manjši, odkup krompirja skoraj za četrtino večji in odkup vrtnin večji skoraj za štiri petine. Mitja Vodnjov, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, je poudaril poslovno sodelovanje šestih gorenjskih zadrug pri nabavi kmetijskega reprodukcijskega materiala in prodaji pridelkov.