Prostorski načrt za Vogel bo vendarle pripravljala občina

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Bohinj / ponedeljek, 3. februar 2020 / 21:56

Tudi letošnja zelena zima slovenske žičničarje postavlja pred dilemo, koliko zdaj in v prihodnje sploh še računati na naravni sneg. Večina smučišč, ki v teh dneh obratujejo po Gorenjskem, je namreč zasnežena prav s snežnimi topovi. Tista, ki ležijo v zavarovanih območjih, si to predvsem zaradi težav z umeščanjem zadrževalnikov vode v prostor težje privoščijo.

Bohinj – Eno od takšnih smučišč je Vogel, nekoč znan po celo nekaj metrov debeli snežni odeji, ki je pogosto vztrajala vse do zgodnjepomladnih dni. Letos podobno kot lani sneg merijo v centimetrih, trenutno pa na smučišču obratujeta le sedežnica Brunarica in otroški park; druge naprave bodo zagnali ob prvi malo večji pošiljki snega.

Na Voglu so že pred desetletjem načrtovali postavitev treh novih žičnic in ureditev več kot dvajsetih kilometrov novih prog. Da bi projekt lahko uresničili, bi morala država, v skladu z zakonom o Triglavskem narodnem parku za območje sprejeti državni prostorski načrt – a ga ni. Zdaj ugotavlja, da je za pripravo prostorskega načrta pristojna občina, v tem primeru bohinjska. V tem času se je spremenil tudi zakon o Triglavskem narodnem parku, ki po novem na nekaterih območjih dovoljuje tudi gradnjo vodnih zbiralnikov za zasneževanje smučišč v rekreacijskih središčih.

Kot je povedal župan Bohinja Jože Sodja, je občina ves čas spremljala dogajanje. »Dolgo časa je veljalo, da je za pripravo oziroma spremembo prostorskega načrta pristojna država, zdaj naj bi bila za to vendarle pristojna občina. Načeloma podpiramo idejo o širitvi in prenovi smučišča na Voglu. Postopek bomo začeli na pobudo investitorja,« je povedal župan.

»Zima je svojevrsten izziv, ne zgolj za Bohinj, temveč za celotno območje Julijskih Alp,« pa opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »S podobnimi izzivi kot mi se ukvarjajo na Bledu, v Kranjski Gori, v dolini Soče ... Eno od glavnih vprašanj je zato, kakšne naj bodo naše usmeritve v prihodnje. Razmišljamo, kakšne dodatne produkte bi še ustvarili, vse z namenom, da goste zadržimo v naših krajih. V Bohinju smo na tem področju naredili korak naprej; pripravili smo akcijski načrt s predlogi, v kaj bi v naslednjih petih letih lahko oziroma morali investirati, da bi lahko izboljšali in dopolnili prav zimsko ponudbo. Ne moremo namreč mimo dejstva, da se je odstotek, ki ga med nočitvami predstavlja delež zimskih, v zadnjih letih zelo zmanjšal, kar za deset odstotkov. Če je bilo torej še pred desetimi leti razmerje med poletnim in zimskim turizmom 65 proti 35, je danes odstotek, vezan na zimsko sezono, padel na zgolj dvajset odstotkov,« opozarja Langus.

Po drugi strani, pravi, pa je pritisk na poletno sezono iz leta v leto močnejši. »Vsekakor moramo sprejeti ukrepe, s pomočjo katerih bomo uravnotežili obisk Bohinja in omogočili normalen razvoj bohinjskega turizma.«

Za zdaj turiste v Bohinj predvsem v času zimskih počitnic vabijo na številne prireditve, ki jih pripravljajo predvsem za šolarje oziroma družine. »Dogajalo se bo na drsališču v Bohinjski Bistrici, na smučišču v Senožetih, upamo, da bo vsaj nekaj snega vendarle še zapadlo tudi na Voglu in na Pokljuki. Sicer pa vedno bolj stavimo tudi na pohodništvo.«