Skrb za brezdomce

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 27. januar 2020 / 17:12

Koliko brezdomnih oseb je na Gorenjskem? Kako je poskrbljeno zanje, zlasti v teh mrzlih zimskih dneh?

Kranj – V kranjski enoti CSD Gorenjska ocenjujejo, da je na območju upravne enote Kranj ta čas okrog 35 oseb, ki so brezdomne. V Kranju deluje več programov za pomoč brezdomnim: zavetišče za brezdomce, razdelilnica hrane, program viški hrane ter ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, tako imenovana Fajdigova ambulanta.

Zavetišče za brezdomce deluje kot dnevni center z nočno namestitvijo. Lani je bilo v zavetišče vključenih okrog 45 različnih uporabnikov nočne namestitve, v dnevni center pa okrog štirideset. A kot ugotavlja pomočnica direktorice CSD Gorenjska Andreja Valant, vse osebe, ki so brezdomne, ne želijo iti v zavetišče, nekatere pa so bile izključene, ker so kršile hišni red.

Brezdomnim osebam oziroma vsem socialno najbolj ranljivim posameznikom topel obrok zagotavljajo v razdelilnici hrane, dnevno razdelijo več kot devetdeset toplih obrokov. V dopoldanskih urah lahko v tem programu poskrbijo za osebno higieno, se prhajo v kopalnicah, na voljo so jim milo, brisače, se obrijejo, ostrižejo ... V teh prostorih se lahko zadržujejo, družijo, igrajo kakšne igre, berejo ... V Kranju pa deluje tudi program Viški hrane, ki ima od sto do sto dvajset uporabnikov mesečno. Dvakrat tedensko so upravičeni do »suhe hrane«, kot je kruh, jogurti, sadje, zelenjava ... Prostovoljci in zaposleni prevzamejo in donirano hrano po zaprtju trgovskih centrov pripeljejo v prostore na Vodopivčevi 8, kjer jo potem razdelijo med uporabnike. »Naši glavni donatorji so kranjski trgovski centri Mercator, Spar in Tuš, Don-Don, Biotehnični center Naklo, Lidl, Consult Comerce,« so nam povedali.

Posameznikom, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja (so se znašli v socialni stiski, nimajo prihodkov in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja), pa v Kranju pomagajo tudi v tako imenovani Fajdigovi ambulanti. V njej dobijo brezplačno zdravniško pomoč.

Jesenice: bivalni zabojniki

Na Jesenicah so pred leti uredili bivalni zabojnik za brezdomce; ti imajo zagotovljeno spanje in en topel obrok, ki ga prejemajo v Domu dr. Franceta Bergelja. Lani so bile v zabojniku nameščene štiri brezdomne osebe, ena je umrla, tri pa še vedno bivajo v bivalniku. A kot poudarja pomočnica direktorice Anita Bregar, bivalnik za brezdomce brez ustrezne strokovne podpore ter podpornega kadra zaposlenih, zlasti varnostnika, ni ustrezna rešitev problematike brezdomnih. »To se kot problem pojavi predvsem pri osebah, ki imajo veliko socialnih težav, kot so zasvojenost, osebnostne motnje in nasilje, ali zdravstvenih težav, kot so duševne motnje. Pogosto se srečamo z brezdomnimi, ki poleg namestitve potrebujejo tudi zdravniško pomoč oziroma so invalidi in je bivalnik neprimerna namestitev. V namestitev smo prisiljeni, ker ni druge možnosti. V lanskem letu smo tako imeli zaradi namestitve brezdomca, ki je invalid in obenem hud odvisnik, zelo veliko težav,« je povedala Bregarjeva in opozorila tudi na pomanjkanje ustreznih rešitev za brezdomne ženske in za osebe z zelo nizkim socialnim in finančnim statusom, saj nobena od občin nima stanovanj z nižjim standardom in posledično nižjimi stroški. »Pri svojem delu se pogosto srečujemo z osebami in družinami, ki iz različnih razlogov ne zmorejo plačila neprofitnega, kaj šele tržnega najema, in bi bila zanje vsaj začasno zelo ustrezna rešitev bivalna enota. Še posebej nujno bi bilo razmišljati o takih rešitvah na območju občine Jesenice, kjer se pojavlja največ oseb s socialnimi in finančnimi težavami,« je povedala Bregarjeva. Opažajo tudi, da se je lani zaradi pritoka tujih delavcev precej zmanjšala možnost za bivanje v samskem domu.

Škofja Loka: ni prostih bivalnih enot

Tudi v Škofji Loki so v preteklosti problematiko brezdomstva reševali s postavitvijo treh bivalnih zabojnikov na območju bivše vojašnice. Zaradi gradnje vrtca so predlani zabojnike odstranili, stanovalce (v zabojnikih so bivali trije do štirje) preselili v bivalne enote, enega pa v zavodsko varstvo. Ta čas je po ocenah pomočnice direktorice Ivane Košir Erman na območju, ki ga pokriva škofjeloška enota, osem posameznikov brez ustreznega bivališča, so »na cesti« oziroma se zadržujejo pri znancih in v zasilnih bivališčih. »Trenutno na našem območju ni prostih bivalnih enot, kamor bi se te osebe lahko preselile. V sodelovanju s humanitarnimi organizacijami zagotavljamo osnovno oskrbo: večina prejema denarno socialno pomoč, prehrambne pakete, oblačila ... Pri vseh osmih je prisotna tudi problematika odvisnosti. Mlajše usmerjamo v programe za zdravljenje odvisnosti, za kar pa se v lanskem letu ni odločil nihče. Seznanjamo jih tudi z možnostjo bivanja v zavetišču za brezdomce v Kranju, ki je sicer v prvi vrsti namenjen občanom Kranja,« je povedala Ivana Košir Erman.

Tržič: tudi v hostle in sobe

Na območju Tržiča je po podatkih tržiške enote CSD Gorenjska enajst brezdomcev: dva sta »na cesti«, sedem v neprimernih, začasnih bivališčih in dva v zavetišču. Kot je povedala pomočnica direktorice Sabina Jagodnik, jim na centru nudijo informacije in pomoč pri urejanju pravic in namestitve. »V primeru potrebe po takojšnji namestitvi so usmerjeni v zavetišče v Kranju, v primeru prezasedenosti le-tega pa tudi k drugim ponudnikom, celo zasebnikom, kot so hostli, sobe,« je povedala.

Radovljica: lani štiri deložacije

Na območju radovljiške enote CSD Gorenjska so lani obravnavali enega brezdomca, ki ni imel bivališča in ni sprejemal namestitve v zavetišču, en brezdomec je bil nameščen v Zavetišče za brezdomce v Kranju, dva pa sta bivala v neprimernih, začasnih prebivališčih. Obravnavali so tudi štiri postopke deložacije, pri čemer je po besedah pomočnice direktorice Sandre Merdanović pomembno, da se v postopek vključi center in da skupaj z uporabnikom in občino iščejo rešitve za preprečitev deložacije in posledično brezdomstva.