Blaž Schnabl z majoliko in rdečim nageljnom

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (234)

V Zahomcu na Koroškem se je 26. januarja 1832 rodil keramik in podjetnik Blaž Schnabl (Šnabl). V Kamniku je razvil pomembno podjetje za oblikovanje keramike, ki je kmalu zaslovelo tudi po izdelovanju majolike in na njej rdečega nageljna. Pravzaprav je prvo keramično delavnico v Kamniku postavil leta 1855 Florjan Konšek, ko je ustanovil keramično obrtno delavnico. Iz Češke je dobil izurjene in sposobne delavce, ki so prenesli v kamniško podjetje vse najnovejše pridobitve slovite češke keramične in porcelanske industrije. Dejavnost pa je močneje kmalu razvil Blaž Schnabl, ki je umrl 8. aprila 1913 v Kamniku.

Podjetni Schnabl se je iz Ljubljane priženil v Kamnik. Registriranih je imel več obrti: proizvodnjo čistilnega praška, apna, žago ter mlin za mletje kamnov za izdelovanje keramike. Bil je tudi lastnik glinokopa. Leta 1878 je kupil kamniško delavnico za izdelavo beloprstene keramike, ki zaradi bele podlage omogoča krašenje z večjim številom barv. Direktor podjetja je postal Čeh Oskar Skuta, ki je zasnoval ogromno vzorcev in motivov, med drugim tudi značilen rdeči nagelj.

Podjetje se je pod vodstvom Blaža Schnabla močno razvilo in imelo kupce v domovini (Avstro-Ogrski) in tujini (Furlanija). Izdelovali so posodo za vsakdanjo rabo, izdelano po vzorcu dunajskega porcelana, in tudi zahtevnejše okrasne predmete. Leta 1911 je Schnabl prepustil podjetje sinu Rudolfu, ki se je preusmeril v izdelovanje okrasne keramike, zlasti majolik. Znan keramik je bil tudi njegov vnuk Avgust Schnabl.

Težke ali pa celo uničujoče čase je kamniška keramika doživljala, ko je pristala v rokah povojnih oblastnikov. Vodstvo so prevzeli ljudje, ki niso obvladovali keramičnega dela. Nekoč je zaradi grbov na majolikah nastal zelo čuden položaj. Nekdo je poslikave na majolikah z grbi Krškega, Kočevja, Pirana in še nekaterih drugih mest razmazal. Takratni direktor je delavcem očital, da delajo reklame »za določene svetnike in križe«. Očitno je pri njem to vzbujalo sumničenje, saj slovenski mestni grbi niso nastali v povojnem obdobju, ampak pomenijo neko dediščino. Kočevje je imelo sv. Jerneja, Krško sv. Janeza s kačo v kelihu, Ptuj je imel križ, prav tako tudi Piran. Cerknica je imela cerkvico na jezeru, Maribor pa cerkvico in Svetega duha. To so bili stari grbi in takšne majolike so naročali, vendar je direktor te grbe enostavno uničil, kar je v praksi prineslo določene posledice.

Majoliko sedaj oživljajo društvu Hiša keramike in v kamniškem muzeju.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Smledniku se je 20. 1. 1874 rodil skladatelj in učitelj Vinko Krek. Napisal je več kot osemdeset posvetnih in cerkvenih glasbenih del.

Na Jezerskem se je 20. 1. 1889 rodil gorski vodnik, reševalec in župan Vinko Tepina.

Na visokem pri Kranju se je 21. 1. 1864 rodil pisatelj, publicist in duhovnik Peter Bohinjec. Bil je zgodovinar, pisatelj gledaliških iger, potopisec, literarni zgodovinar, življenjepisec …

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 22. 1. 1861 rodil podobar Pavle Šubic. Bil je četrti sin Štefana Šubica. Podobarstva se je učil pri očetu, slikarstva pri bratih Janezu in Juriju.

Na Godešiču se je 25. 1. 1852 rodil šolnik, učitelj in naravoslovec Pavel Kavčič.

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 25. 1. 1877 rodil pisatelj Pavel Perko. Njegove pripovedi so zbrane v samostojnih knjigah Z naših gora (1924) in Novele in črtice (1961).